Napisal/a morigenes, v nedelja, 01. okt. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Kot v pozni jeseni
V gozdu med obrazi, ki so te ljubili
Med njimi
Ki so obnemeli, ko je prihajala pomlad.

Štirikrat smo si podali križ
In zapeli
Da verjamemo v ljubezen
Ker vanjo smo vedno verjeli

Vstopil je svet, 
Ti pa si priprl vrata
Ne maram še, si rekel
Vrnem se v gozd.

Laže je,
si rekel
Če se vračaš
Vračaš v gozd

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a Neva, v 06-10-2006 19:31, 1. Kot v gozdu med obrazi spet pesem, pri kateri so najprej občutki in potem misli.....seveda jo berem na svoj način....in bom povedala kako jo občutim in razumem...  Prvi občutek, ki je zavel iz pesmi, je bil občutek, da je nekdo izgubil zelo dragega prijatelja.  In potem, da je to bila skupina ljudi, ki so bili veliko skupaj v mladosti in so se raztepli po svetu, razen enega, ki je raje ostal..tam kjer se je čutil bolj doma.Vsi skupaj so nekoč verjeli v ljubezen...a svet je trd in nizprosen. In on ni hotel vanj, a morda je ta svet dohitel tudi njega, ....in pomlad je prinesla slovo....in jesen spomine in žalost....lpn   Objavil/a ajda, v 07-10-2006 12:54, 2. Kot v gozdu med obrazi Ja, pesem, skrivnostnih odgovorov in vprasanj, kar ima seveda car... upam, da pesnik malce razjasni videnje pesmi, ce seveda zeli. Marsikdo zeli ohraniti misticnost pesmi le zase in za krog ljudi, katerim je namenjena....    lp, ajda    Objavil/a morigenes, v 08-10-2006 10:05, 3. Kot v gozdu med obrazi meni je vsec, da pesem govori sama zase, priznam. vsekakor pa je primera z izgubo mladosti in prijateljev na mestu, nekdo noce iz sveta iluzij, vraca se v gozdove svojih podob, razocaran nad realnostjo in brezsmiselnostjo sveta in zato vztraja v notranjem svetu. "so obnemeli, ko je prihajala pomlad, izdaja ta trenutek spoznanja ob iztekanju mladosti.