Napisal/a Ita, v nedelja, 01. okt. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Stojim pred teboj z najnovejšo
družbeno sprejemljivo masko
zelo sem ti všeč.
Gledam kako spretno sukaš
svoj krvav jezik
in bljuvaš razbito steklovino...
Zadaj za teboj, zombi,
Kriči na ves glas tvoja duša...
vendar tvoja ušesa jo ne slišijo...
Odložim masko...
Ni ti všeč...ne vidiš več svojega odseva...
Pokličeš advokata...
Hudičev je...
S steklenimi očmi...
Tvoja hrana...za hude dni...
Bolj ali manj se smehlja...
vendar koža na obrazu ne vzdrži
popoka in izlije se lepljiva, gnojna kri...
Komaj, komaj se obvladuje,
da ne izkrvavi, z nasmeškom
na zobeh, ti odobrava in se ti klanja...
Občuduje tvoj stampedo,
ki nabijaš ga strokovno
v mojo glavo...
Ne zmorem več...
Na obraz si masko spet pripnem...
In kaj zgodi se itaq vem:
Obema se povrne moč...
to vama všeč je in v pomoč
osladno roke si podamo...
Se zadovoljno vsi smehljamo
Saj vse smo se dogovorili
In čas koristno uporabili...
Na bruhanje mi gre...
vse to sem že tolikokrat doživela
a vedno znova zaboli...do kosti....
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|