Napisal/a Nina, v ponedeljek, 02. okt. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Od časa do časa si v dišeči senci pripraviva pojedino hrustljavih jabolk.
Drug po drugem napol molče kotaliva besede in sanje in dotike.
Ti se nasmehneš in s koničastim sekalcem prestrežeš pogled mojih prašnih oči.
Nato od nekod prifrfota modrikast dan in se nalepi na šipe tvojih oken,
za katera ne vem, kakšna so, a si jih predstavljam.
Trenutkov ne zložim v herbarij, temveč jih nosim v žepu za nadaljnjo uporabo.
Nočem sama na glas ugibati, kaj me čaka na naslednji jasi.
Vem pa, da je pod tvojo skorjo sobica,
v katero je entuziastična čebela naselila svoja nezaslišano sladka jedrca.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|