Napisal/a lofik7, v torek, 03. okt. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Rosijo mi misli po glavi,
po žlebu očesa se zlivajo,
kot slap usode padajo.
Stojim v razburkanem mrtvem morju.

Visoki valovi neusmiljeno butajo,
ugašajo luč mojega stvarjenja,
notranjost postaja ledena dvorana.
Preostane mi le še samozažig.

Gorim v novi želji,
obračam se in pečem.
Krvavo ali srednje?
Na poti k sebi.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 09-10-2006 21:14, 1. Samozažig Rosijo mi misli po glavi,  po žlebu očesa se zlivajo,  kot slap usode padajo.   Stojim v razburkanem mrtvem morju.     zelo dober izbor besed, presenecas s svezino, ki jo prinasas nam v branje in razmislek, dobra poezija se rojeva izpod tvojih prstov...    lp, ajda      Objavil/a lofik7, v 10-10-2006 09:46, 2. Ajda Hvala. Že vidim, da mi bo vsako naslednjo pesem težje objaviti.     Objavil/a Neva, v 14-10-2006 14:40, 3. Samozažig ja, hvala naredi nekaj presije, ker se človek želi preseči vedno bolj...a ne ženi si k srcu..poezija je stvar iskrenosti, izraze ima različne....in tako so tudi sprejeti, ker so ljudje, ki jo berejo tudi različni...torej le pogumno....lp Nevenka