| Napisal/a LORELLIA, v sobota, 07. okt. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
strah,
še enkrat,
še zadnjič,
pozdravim s svojo preluknjano tišino,
ki se obleče v nasmešek
in izdrdra svoj scenarij
pod istim žarometom, kot včeraj...
saj nisem edina,
zalepljena s trakom obupa,
polepljena s koški resnice,
saj nisem edina,
ki zre v ogledalu ostrige
in v sanje zavite obraze
saj nisem edina,
ki pada...
le noč je spet tiha,
kot rjuha se plazi mi v gube
na krilih pogube
spet kimam zvedavo...
le slast je spet mirna,
kot medved zaspi pred zmrzaljo,
da ne bi se vtikali vanjo,
spet tiho odhajam...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
