Sneg iz sonca, umazana belina, lepota zore je zgorela, konca ni, le reveži umirajo, sekiri usode vrat ponujajo.

Ko sončen dan se oblači
potrebujem draga, tvoj nasmeh
in v dnevih teh, ko se mrači
potrebujem draga, tvoj nasmeh.

zvenenje v glavi...

Danes, žalujoč za zlatimi časi štirivrstičnic,
ko sem prebiral ruske romantike Puškina in Lermontova
in si zamišljal, ...

Večnost prav vse spreminja
iz ene v drugo tvar,
kot človeka me opominja,
da oblikuje vse notranji žar.

Veliko je vprašanj,
na katere ti ne odgovorim;
se le zasmejim
in se v zvezde zastrmim.

Vsi smo enaki, obenem različni
smo mala vesolja ovita s seboj
in zopet med nami je vsa lepota,
vsak je celina, si išče obsto...

zvezana z nitmi nedokončanih zgodb
v tem mračnem hodniku
napolnjenim z množico pogledov
ki so toliko časa obračali črke
moje ne...

Skrivališče, ki posipano s prahom tvojega je plemena;
blazno, temno, preveč temačno...

Gledaš in vidiš...