Napisal/a jerko84, v sreda, 18. okt. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Umiral je počasi.
Še zadnjič je svoje vlažne mehke oči uprl v svobodo.
In zatrepetal.
Odvrtelo se mu je vse turobno življenje pred očmi.
Vsa hrepenenja, vsi strahovi, vse bolečine, vsa izgubljena upanja.
Krik mu je zagrnil misli.
Krik zaradi iluzije novega svobodnega sveta.

Še zadnjič mu obraz spreleti nasmeh.
Nasmeh, v katerem je skrito vse.
Vse veselje, vse upanje, vsa sreča.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)