Napisal/a Daimon, v sobota, 27. nov. 04

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Planiva skozi predor,
kakor vlak in ne kot potniki.
Tista noč nama je že od nekdaj
čudno privlačna.
Kot izginja megla,
izginjava midva in

sva kot sonca vsak dan čisto nova,
od vekomaj stara.
Svaljkava sanje. Padava vase.
Privlačiva iščoče in mrtve.
Poskusiva biti kar nisva.
Zanima naju prihodnost stapljanj.
Ko zapirava vrata sfere odmeva po zemlji.
Čemernost sreče in ugodja.
Vedno zadremava z dlanjo
in nalepko na srcu.
Odpustiva si grehe preteklostne opice.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)