Napisal/a jerko84, v sobota, 21. okt. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Nima smisla več tu trpet.
Glava te mora že močno bolet.
Prasketanje ognja v tvojem srcu
je podobno smrdljivemu prdcu.
Vsak dan- nova borba,
vsaka borba- večje sranje.

Človek- trezno poglej naprej,
zdaj ni čas za sanje.
Praznina v duši skeli,
strah pred strahom teži.
Ni več sonca, le oblaki-
v naše mesto korakajo vojaki.
Anarhija bo rešila svet,
če zanjo si pripravljen umret.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (7)

Objavil/a VILINČEK, v 24-10-2006 12:04, 1. VOJAŠKA ANARHIJA Ne bom se je vsebinsko dotikala...da ne vdarim mimo...     Le ena misel, ki se mi je porodila ob tvoji poeziji:    Včasih res iščemo smisel v nesmislu...iz kaosa nastane še večji kaos... ampak še huje pa je to, če si vzamemo vero, ki smo jo gradilo skozi vso svoje življenje!!!    Objavil/a ajda, v 24-10-2006 15:34, 2. Vojaška anarhija kritično....  mislim pa še ni tako kriticno kot si ti opisal v svoji pesmi kljub anarhiji, ki vlada, a se vedno ostaja optimizem, ki jo pomete v kot...    VILINČEK, ce smo udarili mimo, smo, bog pomagaj      Objavil/a VILINČEK, v 24-10-2006 15:44, 3. VOJAŠKA ANARHIJA! To je pa najbrž tisti tabu, ki sem ga hotela razbiti v svoji prejšnji pesmici... poezija, torej nima meje in si jo nesmemo osebno jemati na dušo.... Moja napaka, ki sem jo delala odkar sem prišla na ta portal, to me je tudi zaviralo pri ustvarjanju in pisanju, tudi pri komentiranju... morala sem razdelati sama s sabo in pogledati na vseskupaj z drugačnimi očmi, če sem hotela ostati še tukaj...    In namerno sem se jo dotaknila... ker bi se lahko vsak našel v njej....   Objavil/a ajda, v 24-10-2006 15:50, 4. Vojaška anarhija VILINCEK, pesmi si ne vzamemo zase, pesem se kar sama zaleze v naso duso in se nas se kako dotakne in tako je prav, poezija je kot prebujajoc dan...ce ga zamudis ... in in       lp, ajda   Objavil/a Neva, v 24-10-2006 17:04, 5. Vojaška anarhija :-)no, zanimiv naslov, če človek ob besedi vojak takoj pomisli na red, takoj za tem pa o vojakovem smislu.  V pesmi se začuti tipično, za človeka, ki noče živeti avtomatiziranega življenja, neprilagojenost. V tem izrazu je tokrat kanček cinizma, ker nekako svet res bezlja nekam, mimo vsega kar naj bi res dajalo vrednost človeku in njegovemu življenju...in potem se pojavljajo ekstremi, ko bi te sonce od same dobrote kar zažgalo in tema z vsem zevajočim zlom utišala za večno....Sebe človek vedno rešuje sam, svet rešujejo ljudje...skoraj isti kot ga pokopavajo, ne čisto isti......lp Neva   Objavil/a Neva, v 24-10-2006 18:02, 6. No, hotela sem se postrinjati...tisti..trezni ljudje..   Objavil/a tomm, v 06-04-2008 16:32, 7. vojaška anarhija Pesem ki nudi alternativo, katero pa nihče noče videti, dokler ne bo prepozno.