Razgrnil si svoj svet, tisti grenak. Tisti svet, ki ga živiš z zaprtimi očmi, v katerem se dušiš.

Razgrnil si ga po vsej sobi. V tej...

Pleše pesem poezije,
sladko vince se iz trte vije,
mesto svoje prepozna,
zavest neskončne energije.

Bogá ljub...

Misli se zbirajo v viharni oblak,
grozijo mi z močnim gromenjem.
Nekje nad menoj se spuščajo v mrak,
kot olje n...

Kako naj um si poučujem,
da bo v skladu z vestjo,
kako naj duši vse razložim,
da ne bi živel tako stresno.

V po...

Je klopca.
In je osamljenost.
In kriki otrok na zeleni podlagi.

In sem jaz.
Na klopci osamljena.
V zelenem odmevu krikov ...

plevel razraste z leti se ob reki
v spominu  trav  pa šum  ostane
korenina vrbe je stražar prekleti
og...

Vsak dan živeti v otročji zmoti.
Vsako koč sanjati iste sanje, ki nimajo smisla.
Težka realnost, ki je kot blisk p...

to življenje ni življenje, ki ga hočem
ni življenje, ki ga hočem živeti

vse to je le splet, par prebliskov z...

Kako neznane sile
me vlečejo v življenju,
kako težko si sledim...
Ljubezen je edino kar
resnično želim,
darila ne morem...

Mehkobi polzečih blazinic
vrtinčiš onkraj budnosti.

V spajanju svilenih prevlek
piješ nektar žareče sredice.

As...