Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Nervozen sem in iščem si.
Po vesolju mehko se potuje;
biti nočem.
Preblisk.
Lonec na smetišču brez moči,
da zadrži, vsebine sebi mile;
čisti altruizem.
Odločen.
Komet na nebu zažari,
tisoč neizpolnjenih želja;
vse v enem.
Počen sem.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a Tomi, v 29-10-2006 06:41,
1. egoist
Dokaj duhovito si nas prikazal, nas ki se imamo vsi za ljudi,ki razumejo vse in so v svojem razumevanju tako blagohotni dokler nam kaj ne stopi na prst.Takrat pa se prikaže v vsakem, v njegovi globini kdo je v resnici.Postali smo enaki vročmu železu, ki ne pokaže svojo vročino, vendar če vržeš nanj malo suhega papirja ali žagovine kaj hitro zaznaš smrdeči vonj njegove miline.
Objavil/a lofik7, v 06-11-2006 16:15,
2. Zanimiva interpretacija
Moj lonec je drugje puščal, ko sem pisal. Bil sem v egoizmu odvisnosti. Je pa to lepota pesmi, da si jih lahko vzameš po svoje, kot svoje.
(0 glas)
