Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow žaloVanje

žaloVanje Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a NaGa, v sobota, 27. nov. 04
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

 Tisti trenutek ni v meni ničesar,
ne jeze, ne krika-
le panično iščem luč,
in vrata umika.

Čez čas pa me mine vse to
tudi jokam več ne-
ne kažem več čustev.
In pokrijem srce
z njeno črno ruto
in
vsak smeh mi je kot nož
v prsi.
Čez čas_
vsak nepovabljen glas
kot prekletstvo v vrsti.
Tako
že leta sedim v črnem
in pišem te
zadnje besede,
ki končajo se z vejico tu
v poduk za Vsevede,

 

 


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo