Napisal/a Dark Angel, v petek, 03. nov. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Sonce ponovno je vzšlo,
razsvetlilo jutranje meglice,
videla sem ga, bilo je bledo,
niti jutro ne odžene srčne klice.

Sonce ponovno je vzšlo,
kot vsako do zdaj je jutro,
a danes ko odprla sem oči,
vse kot v sanjah se zdi.

Prosim boga, zbudi me iz nočne more,
naj preneha se svet vrteti,
da ne bi bilo več zore,
da neha vsak košček telesa boleti.

Prosim preteklost izbirši,
pisano sedanjost nariši,
včeraj ponovno sem začela živeti,
zakaj sem danes morala umreti?

Vidim strup v tvojih očeh,
vidim na roki tvoj greh,
vidim sled zategnjenega traku,
vidim krč in sliko svojega strahu.

Boš se jutri vrnil iz omame?
Obljuba vsaka srce objame,
a tebe ni v ta svet nazaj,
tisočkrat izrečen zakaj,
nisva imela dovolj močnih korenin,
iz rok mojih iztrgal te je heroin....

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)