Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Veliko si in vsemogočno, Enormno, venomer se gibajoče, Smisel tvoj je jedro sočno, Otrok si, ki se smeji in joče. Le kdo bi mogel te doumeti, Jasno s pogledom te zaobjeti, Enako vsi smo v tebi ujeti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (4)
Objavil/a ajda, v 03-11-2006 17:53,
1. Vesolje
dobro si napisal, smiselno in domiselno...
lp, ajda
Objavil/a Tomi, v 04-11-2006 06:15,
2. Vesolje
Analiza, ki jo preveva nežno spoznanje lastne omejitve, ki je pa obenem tudi spoznanje, da veš kdo si in s tem enakopravno v svojem duhu živiš in doživljaš to isto vesolje.
Objavil/a Neva, v 04-11-2006 13:02,
3. Vesolje
:-) lepo, da si uporabil akrostih...
lp Neva
Objavil/a VILINČEK, v 05-11-2006 19:14,
4. VESOLJE :)
Zelo mi je všeč tvoja pesem...dobila ob njej navdih in nastale so te kitice...
Vprašanja se vrstijo: Edenska vrata - pot v raj? Sile duha - misli nam lebdijo, Ocen neskončnih možnosti, osvetli nam dan... Labirintska stopnišča - za trenutek ukradejo vizijo... Jedro bistva iščoč - nas vodijo v deželo sanj... Energija prav kmalu se povrne, ko se dvignejo in znova zaživijo...