Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Oporoka

Oporoka Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Gnosis, v petek, 03. nov. 06
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Pišem oporoko, ker umiram.
Še dih ali dva, zdaj, prav kmalu,
bom le še lastna halucinacija.

Življenje mnogo je prineslo,
a kaj mogel s sabo bi vzeti,
s čim mogel čas bi zavrteti,
prav zdaj mi dušo bo odneslo.

S pogledom zdaj oklepam se,
kot da oko je moj prijem,
kot da je še telo in duša v njem.

In ko ugašam, ugaša svet.
In ker odlašam sem preklet!
Zapuščam Zemljo - pristanišče,
zazrt nazaj, hiteč naprej.

Od mene nič ne bo ostalo,
le to, ta pesem, oporoka,
grenkost zapisanih besed.

kosti pod zemljó in kamen,
to ni moja zapuščina,
jaz želim do konca umreti,
izbrisa ne zaupam času.

In ko spomin se osvobodi
kamna, zemlje in kosti,
takrat moj duh spet zaživi.

Takrat sem jaz, resnično jaz,
takrat priplujem v pristanišče,
smrti zadan dokončen je poraz.

In kaj vam zapustim,
kaj svet dobi od moje smrti?
Nič in hkrati vse -
neopazno odidem.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (4) KOmentar RSS
Objavil/a ajda, v 03-11-2006 18:07,
1. Oporoka
In kaj vam zapustim, 
kaj svet dobi od moje smrti? 
Nič in hkrati vse - 
neopazno odidem.  
 
Mislim, da se kako dihas s polnimi pljuci in z optimizmom zres v svet. Obcutek, da je ta pesem bila pisana v obdobju,ko je bilo malo krize, ki si jo uspesno prebrodil... 
 
lp, ajda 
 

Objavil/a Gnosis, v 03-11-2006 21:30,
2. Oporoka
To je freudovska, jungovska, lacanovska, ali kakšna druga psihoanaliza? :zzz  
Pesem je bolj refleksija, kot izpoved. Poskuša ujeti trenutek med življenjem in smrtjo in ga spremeniti v metafizično večnost. Subjekt lahko zaživi le ko zares umre. Zapuščina se zdi paradoksalna, a ni. A se tudi tebi zdi, da je razložena pesem v nekem smislu razvrednotena in zlorabljena? Meni se. Ne vem, če bom svoje pesmi še kdaj razlagal.
 

Objavil/a ajda, v 03-11-2006 21:48,
3. Oporoka
razlaga ali ne-razlaga, kakor komu drago;) morda bolje prepustiti bralcu, da si razlaga po svoje.. 
ma kaka psihoanaliza, preblisk in zadetek v stranico gola :upset  
 
lp, ajda 
 
 

Objavil/a Tomi, v 05-11-2006 10:21,
4. Oporoka
Prekrasen opis realnega stanja zadnjih trenutkov živečega in izpoved resnice bodočega, katerega žal naša cerkev ne pove tako kot bi to morala...
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo