Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Lakomno napenjam mrežo da bi ujel svinčeni krik
tistega ki beži pred propadom duše
tik tak tik tak - čakam nate
ne uideš mi,
v les si se zavrtal črv,
a greh vpije in drevo otresa se,
izdajalec!
Po sladkem zadiši in že umiraš,
čutim kako se ti sesedajo jetra,
v očeh vidim svoj odsev,
gnev napaja generator,
100.000 voltov buči:
tisočkrat bodi preklet!
Gnusno vpiješ in...
temno modra tišina naju zajame,
k..kkk
Nikoli!
Sebe si prodal, a jaz te noečm.
Na jasi se dopolni vse,
odideva v noči:
jaz v življenje, ti v smrt.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (4)
Objavil/a VILINČEK, v 04-11-2006 11:37,
1. RAZPLET
Uf, pa gremo ocenjevati najtemnejšo pesem Če jo gledam iz perspektive teme, kar vre v njej od maščevalnosti, gnev, jeza itd... Vse tiste lastnosti, ki ji Vilinčki ne maramo preveč, ampak gre le za poezijo... Zato bomo pogledali še iz svetle perspektive... pač tako si razlagam (mogoče tudi narobe, le razmišljanja ob njej) Torej ne smeš bežati pred ničemer, kajti tisto te ujame...treba se je soočiti z vsem v življenju...
Pardon, če sem podrezala kamorkoli ampak namerno sem se lotila najtemnejše pesmice, da se tudi jaz soočim s svojo temo, v katero ne maram preveč gledati...
Objavil/a Tomi, v 07-11-2006 06:14,
2. razplet
Imam občutek, da imaš rad enigme in zato so tvoje neke pesmi zavite v pajčolan lahne dvoumnosti pri čitatelju, kar mene, ki nisem nikakršen, da se razumeva, analitičar, sem le eden tistih, ki radi prečitajo in obenem spoznajo v sebi, da je to lepo sedlo v njih.Zato ne zameri moj pogled na takšne pesmi, ki se vedno bolj prikazujejo, kot neka pomodnost in to opažam pri drugih tudi.
Objavil/a Neva, v 07-11-2006 06:50,
3. Razplet
Meni je ta pesem prav zanimiva, všeč mi je njena navidezna abstraktnost, v resnici pa je izpoved čisto realnega pogleda na svet.V to nas usmerja naslov pesmi, "razplet". Gre za človek boj za katere vrednote naj bi se res zavzemal, ker globoko v človeku so potrebe bistveno bolj plemenite od teh, ki ti jih vsiljuje okolje, a okolje je tisto v katerem živiš in moraš preživeti...in okolje zmaguje....lp Nevenka
Objavil/a Neva, v 07-11-2006 07:01,
4. Razplet
Morda bi pripomnila, da mi je všeč, da pišeš slogovno različno, da se ukvarjaš in s preprostim podajanjem misli in z metaforičnim jezikom, kar je v poeziji gotovo pomembno, saj bogati jezik in konec koncev prebuja v ljudeh slikovite in nenavadne predstave, ki vnašajo v človeka nova občutja in zaznave dejstev, ki jih pozna z neke druge plati. Tudi sama se večkrat zavestno trudim v obe smeri.
(0 glas)
pa gremo ocenjevati najtemnejšo pesem 
