Napisal/a Bellis perennis, v petek, 10. nov. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Po večnem spancu hlini dekle iz teme,
solze spolzeče tresoče požirajo melodije.
Temna je noč,
glas tresoč,
ogenj pojemajoč.
Tisočera solza pada v kotel brez dna,
skozi roso dregetajoča brhka roka,
katera išče bilko srečnega srca.
Temne so misli
klic jezdecu
s sekiro ubijajoč.
Solze izginjajo in zopet se življenje rodi,
brez smisla zre v svet dvoje oči,
ki tiho iščejo melodij prihodnosti.
Ujetost srca.
Ječa = smrt.
Tišina = x.
Dokler slišiš ta glas - živiš.
Ogenj strahotno, tiho ugaša,
ker prihaja veter s severa.
Bolečina je tiha, a mučna.
Smrt rešitev v rozani zarji.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|