Napisal/a Kriv2013, v sobota, 11. nov. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
V prsih žar, ko sekunde tren,
zdaj tresne hipec, dva ...
iskriv blisk prešine, sčara!
Iz meglic spomina,
tisočero razgretih niti,
se poraja, ovije, me zavije,
v navidezno mehkobo,
v slast dotikov bežnih,
strast noči, hlastanja in lebdenja,
vse zbegle magične trenutke,
se v opoj zadnjega poljuba,
stapljajo kresnic nemiri ...
in žgejo vprašanje zabodeno.
Si odšla, brez pravega slovesa?
Strelic žarečih upanje,
pošiljam k sijočemu se izvoru:
Vem in čutim, tudi hrepeniš,
Ti vračam nit nemira,
Ljubezen moja, vekomaj živiš!
Si odšla, zatopljenega pogleda?
Kod blodil, kam bom staval,
v sreče lesku se poslej napajal?
Vse bo laž, povsod boš Ti ...
za tančic pridih praznine,
nekdaj Ogenj vroč, še vedno tli!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|