Napisal/a emily, v torek, 14. nov. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Morja ne moreš izgubiti:
vedno ti slano teče po žilah,
vedno ti tiho šumi
v izsušenih školjkah,
vedno te nosi nazaj na obale-

zavito v svilnate alge,
prečiščeno grehov,
belo in nedolžno,
malo morsko deklico-
naivno nemo
in boleče ljubko.

Ne,
morja ne moreš izgubiti,
ti in tvoja sol-
to izginja,
se pretaplja in združuje z vodo,
da se lahko kadarkoli obrneš,
stopiš izza ovinka in se potopiš v globino,
da lahko zaspiš
in se nevedna prenovljena
vsakič znova zbudiš v objemu,
zaplešeš med ulice.

Morje te bo počaklo-
lačno tvojih solz,
požrešno polno hrepenenja.
Ne,
ne moreš ga izgubiti. 

 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (14)

Objavil/a ajda, v 16-11-2006 18:40, 1. Morja ne moreš izgubiti Drago dekle, zelo bi bila vesela, ce bi mi namenila nekaj vrstic in razsvetlila pesnitev. Dostikrat se bere, da za velicino pesmi ni potrebno razumevanje in se bi se naslo besed, ki bi vlekle na to stran, vendar mi to tvoje morje sepeta, da rada okusila sol in se prepustila valovanju morja.....Res je, da me vabi v razmisljanje, prostrano kot morje, vendar si vseeno zelim tvojih besed...  Bi pa seveda bilo dobro, da popravis tipkovne napake, skratki so imeli gostijo, ko si pisala     lp, ajda      Objavil/a emily, v 16-11-2006 19:24, 2. morje diskleksija - spelling checker= napake. oprosti, sam jaz jih ne najdem: to je pač osnovna lastnost disleksikov, da berejo vedno to kar bi moralo pisati, ne pa to kar so napisali(ah, ja, sem mela zato zmeraj 4 slovenščino v osnovni šoli).    k razlagi pa nebi kaj dosti. ko se mi zdi, da tudi če razložim, ne bo nič kaj bolj razumljivo. morje pač in njegova prečiščevalna moč.   Objavil/a aljoša, v 19-11-2006 23:59, 3. Izrazito negativno nastrojena kritika :) Vrla emily!    Dovoli, da namenim nekaj (sto) vrstic tvoji pesmi. Načeloma mi je sicer všeč, ampak ...    Prva stvar, ki me hudo zmoti pri vsem skupaj je ponavljanje vrstice "morja ne moreš izgubiti". Ne vem, če gre samo zame, vendar se mi zdi, da je reč, no, klišejska. Zelo klišejska.    Všeč mi je raba tistega dvopičja in nekaj majhnih zamolčnih pomišljajev ali vezajev ali karkoli so že, mimogrede. Sicer pa: prva kitica je v redu, nasploh je zanimiva raba druge osebe. Zadnje čase to redko opažam, če ne gre že za hude ljubezenske pesmi, ki nekoga nagovarjajo. Kasneje postane sicer jasno, da imaš v mislih neko deklico, torej vsi moški sami po sebi odpademo. Kakšna škoda. Prva kitica sicer ne prinaša niti ene same 'nove' metafore, katerih je v tvojih pesmi vedno toliko najti.    Druga kitica je lepa (posebej všeč so mi "svilnate alge"). Moti me sicer ena stvar. Dve lepi nazalni vrsti "malo morsko deklico-/naivno nemo" v bistvu zvenita zelo lepo, če le tista deklica ne bi porušila samega zvena. Morda je bil to tvoj namen, kaj pa vem, ampak nazali so oh-kako-mehki in v tem trenutku ne vidim še nobenega motiva za razdor. Kot pravim - tvoja odločitev. Potem pa, oh kruta usoda, "in bolče ljubko". Bolšče? Boleče? Bolje? Ena sama dodana ali spremenjena črka popolnoma spremeni smisel vsega skupaj. Bolje menda ni, ker to ne bi bil tvoj slog. Bolšče se mi zdi pregroba beseda za tvoje pesmi. Ali pa tudi ne. Verjetno si imela v mislih boleče in če je temu tako, se boleča ljubkost s tistima nazalnima vrstama samo stopnjuje. Ki dejansko nista nazalni vrsti. Ampak, prosim, popravi me.    Tretja kitica? "Ne,/morja ne moreš izgubiti" - sem že povedal. "ti in tvoja sol-" potem pa "to" verjetno ni najbolj posrečena kombinacija. Zakaj, sprašuješ? Če se nanašaš na morje, je vmes vrstica, ki umakne fokus iz morja. Če se nanašaš na "ti in tvoja sol-", pa reč ni najbolj slogovno v redu. Če se nanašaš na vse je sicer v redu, ampak, spet, izgubi se fokus iz morja. "prenovljena" - "objemu" mi je všeč. Skoraj-rima. "objemu" sledi en (meni) nelep primer asindetona. Zakaj, čemu? Ima kak poseben namen?    Četrta kitica. "požrešno polno hrepenenja" zame ni jasna reč. Bom počakal na komentar, preden komentiram. In potem konec, ki pusti po pesmi relativno slab vtis. "Ne,/ne moreš ga izgubiti." Klišeklišekliše. Spet ponovitev že ohkolikokrat povedanega. Zakaj je bilo teh dveh vrstic treba? Pesem bi se po moje končala veliko veliko boljše, če bi ju izpustila. Ampak, prav, tvoja pesem je.    Na kratko bi o pesmi lahko napisal samo, da pesem ni tako dobra kot večina tvojih ostalih. Preveč preprosta in ne-v-tančico-zavita je, ravno ta v-tančico-zavitost pa je, menim, največja odlika vseh tvojih pesmi. Poleg svežega sloga, ki je bil v tej pesmi preveč podrejen klišejem.    Ne želim, da bi izpadlo, da sem iskal samo napake, ker jih nisem. Pesem ima tudi dosti lepih elementov, ki jih nisem omenil, ker: a) je kritiziranje bolj zabavno; in b) si rekla, da bi se rada izboljšala in je potemtakem bolje izpostaviti šibkosti pesmi, da jih lahko popraviš (in ker vem, da te moja kritika ne bo odvrnila od pesnjenja). Nasploh ne želim, da izpade, da sem imam za nekega vsemogočnega ocenjevalca. Samo pravim, kaj mene osebno moti.    Pričakujoč kritiko kritike te lepo pozdravljam,    Aljoša    P.S. Morje morje morje. Malce se razhajava, veš - jaz pravim, da ga lahko izgubiš, pa ti je potem še ohkakozelo žal.   Objavil/a emily, v 20-11-2006 11:49, 4. morje ljubi aljoša    vidim, da ti dajo pozne ure še več navdiha kot popldanske, ali karkoli že. pa h kritiki kritike.  čeprav me veseli da si tako lepo razgledan in poznaš vse te lepe jezikoslovne izraze naj omenim, da jih jaz niti ne zato nekaterih elementov niti nisem razumela(oh, nerazgledana jaz). kot prva kritika kritike, ki je očitno baje namenjena meni, vendar čisto malo tudi samemu sebi, kajne?.  kot drugič, tole morja ne moreš izgubiti se pač ponavlja, ker je to glavno vodilo pesmi in ne razumem zakaj točno bi to naj bilo klišejsko, meni so ponavlajanja prav nemarno všeč, ker bralca vedno znova vrnejo k bistvu in mu ne pustijo da bi odplaval kam daleč vstran po mojem zmedenem morju misli. pa še zvočno so včasih prav fine, pa še ta verz mi je grozljivo všeč.   pa k drugi kitici: pravzaprav je vse skupaj bolj ali manj nagovarjanje sama sebe(klišejsko ali ne, mi je povsem vseeno) in nobene deklice, čeprav to nikakor ni redkost mojih pesmi. in klišejskost metafor je precej zanalščna. bolj ali manj je: kak ti sploh lahko pride na misel da bi ha izgubila:če pa vsi vemo da ga ne moreš zato ker bla bla.   potem druga kitica v osnovi sploh ni druga, v originalu se lepo drži prve, ampak portal ima par pomankljivosti, ki sploh niso. pomankljive, včasih delajo malo težav, drugače so super. da je pač 1. kitica lahko osemvrstična ali korkelkoli že. ostali komentar kvazi 2. kitice spada v zgoraj omenjeno temo. in metafore niso nič manj klišejske, če ne celo bolj, ko so ukradene andersenu(no razen alg). tudi povsem zanalašč. in boleče je, ja, sem povedala že poprej, disleksija(ki mi jo je uspelo narobe napisat, mega)  3. oziroma originalno 2. kitica potem. "to" se nanaša na tisto drugo, "ti in tvoja sol", ne vem zakaj slogovno ni vredu-morda si že opazil da jaz nimam neke hude teoretične podlage, zato tudi kupovanje določenih stvari, s katerimi se ti ne strinjaš ampak o tem kje drugje, če sploh. meni je "to" všeč. konec.in iz morja izgubljeni fokus je značašč. ker je to 2. kitica, ki se še bolj ukvarja s subjektom dva, torej vbistvu z mano, oziroma, ko stvar razširimo s katerimkoli bralcem ženskega spola(pa tudi moškega seveda, lahko).  in k najbolj sporni zadnji kitici. kaj točno ni jasnega na požrešno polno hrepenenja? hrepenjenje je nekaj precej požređšnega in morje ga je polno, ampak sam verz je tak ravno zato, ker ga lahko razlagaš na oh koliko načinov, in čisto vsi so mi všeč. in klišejski koec, je pač klišejski. ampak meni je všeč. ker a)znova vrne nazaj k osnovni temi in b) da vsaj zame majhen pridih paranoje ali pa mogoče otožnosti.     uh, ja to bo to. spet, pardon za vse tipkarsko disleksične napake, samo meni se res ne ljubi it vsega še enkrat brat v tem klavstrofobičnem malem kvadratku   Objavil/a emily, v 20-11-2006 11:54, 5. oh in še:) k same splošnemu vtisu pesmi nisme nič napisala. torej lepo, da se ti zdi, da je lepota mojih pesmi utančičenost, kajti tudi meni je všeč, ne razumem pa kako to, da se ti ta pesem ne zdi tako zelo tančičasta. če odmisliom samo klišejskost metafor. ajda je navsezadnje ni razumela povsem, kajne?(in ajda, to nikakor in pod nobenim pogojem ni mišljeno slabo, je samo protiargument aljoševemu argumentu)   Objavil/a aljoša, v 20-11-2006 13:15, 6. Še en negativno nastrojen komentar :) Najljubša emily!    Navdih je neodvisen od ure, res pa je, da so nočne ure neznansko bolj zabavne. Na nek način. Zakaj bi bila kritika namenjena tudi meni? Verjetno se tukaj nanašaš na moj (iz tvoje strani meni pripisani) manjvrednostni kompleks, zaradi katerega tako očitno pljuvam po tvoji pesmi. Jah.    Zelo mi je všeč, da te veseli, da sem tako lepo razgledan in da poznam vse te lepe jezikoslovne izraze. Morda pojasnilo ali dve. Nazala v slovenščini sta m in n. Nekje sem že napisal, da so mi nazali zelo lepi in kritika tistih dveh vrstic se je nanašala na to, da se vse besede (razen ene) v dveh vrsticah začnejo z m ali n, kar da lep zven, katerega rahlo pokvari le tista "deklica", ki s svojim d-jem tam po moje nima kaj pretirano iskati. Res pa je, da tudi sam kot hudi kritik ne vem, s čim bi jo lahko zadovoljivo nadomestil. Tako gre to.    Glede "morja ne moreš izgubiti" je takole ... Hec je v tem, da me niti malo ne motijo ponavljanja, ker oba dobro veva, da so ta ohkakomočno izrazno sredstvo. Moti me sam izraz. "Morja ne moreš izgubiti". Ne znam ti povedati, kako in kje in kdaj, ampak verjemi, da sem to že mnogokrat slišal. Pa naj gre za morje, upanje, ljubezen, karkoli - bolj ali manj vse je bilo že povedano na enak način. Da ti je verz všeč, je sicer povsem v redu, kar pa (žal) ne pomeni, da je svež. Ker ni.    Druga kitica, ki je očitno prva kitica (to bi malce spremenilo dojemanje pesmi - buuu, pesnik, buuu). Nagovarjanje same sebe ne more biti klišejsko, ker je to pogosto osnova poezije, zato tega ne mislim kritizirati (pripiši mi kdaj kanček razuma, prosim). Ampak - nagovarjanje sebe in ne neke deklice? Zakaj, oh, zakaj me imaš za tako slaboumnega? Si res mislila, da sem, ko sem napisal "neko deklico", v mislih dejansko imel neko deklico, ki jo ti poznaš? Ali morda celo nedefinirano deklico? Oh, prosim lepo. Drugače sem razumel to reč "kako ti lahko pride na misel bla bla bla", na žalost pa to sploh nima nobene povezave z že-videnimi metaforami. Najsibode zanalaščna ali ne, takšne so. In če takšne so, bi lahko navrgla vsaj kak namig, da so take res nalašč. Če tega ni, človek ničesar ne razume.   Veseli me, da je boleče. Lepo je tudi, da si popravila pesem. (Tukaj sem tudi ponosen nase, da sem ugotovil, katero besedo si imela v mislih z "bolče".) Nikakor se ne poskušam obregniti ob tvojo disleksijo, mimogrede. Samo opozarjam te na napake, ki so prisotne, da jih lahko odpraviš. Zakaj sem šel v detajlno analizo bolčega? Ker je bila ura pozna in se mi ni dalo čakati na tvoj odgovor.     Druga kitica (ne-tretja). "to izginja" se mi ne zdi slogovno v redu. Zakaj? Ne vem. Vsekakor me vsakič, ko preberem pesem, zmoti in ustavi tok. Če je bil to tvoj namen - lepo napravljeno. Sicer bi bil vesel, če bi se nehala ves čas nanašati na mojo "teoretično podlago". Hum ham. Sicer verjetno veš, da je asindeton brezvezje (torej odsotnost veznikov). Vesel bi bil, če bi mi pojasnila še to sredstvo v zadnjih dveh vrsticah dotične kitice.    In zdaj ohkakozelosporna zadnja kitica. Kaj ni jasno? Vse. Samo povej, kaj natančno je požrešno in kaj in kje oh ne znam vprašati kakšna tragedija ker sem preveč zmeden ojoj!  In klišejski konec. Ohkakoklišejski. Res je, da vrača k osnovni temi. Res je, da doda pridih otožnosti in paranoje. Ampak to bi lahko napravila tudi tako, da bi parafrazirala ali karkoli. Sicer pa je to tukaj nemogoče, ker si že na začetku začrtala ta venomer ponavljajoči se verz. Zato v sklopu že uveljavljenega verza sicer lepo spada v pesem, četudi zaradi same klišejske narave verza konec malce ohromi. Ja.    Zakaj se mi ta pesem ne zdi utančičena (lepa beseda, mimogrede)? Težko je razložiti. Dejstvo je, da ni nobenih novih metafor, kar sem že rekel, pa četudi to nima pretirane povezave s samo tančičnostjo. Zadeva je takšna: ne trdim, da popolnoma razumem tvojo pesem, je pa odstotek razumevanja (če se lahko izrazim tako pusto) veliko večji kot pri tvojih ostalih pesmih. Ostale imajo kup skritih sporočil, ta pa je precej strejtforvard. In s tem nikakor ne trdim, da je ta pesem neznansko preprosta za razumeti. Seveda ne. Ampak ni takšna kot ostale. Popolnoma drugačna je in to mi ni všeč. Tega v prvi kritiki sicer nisem zapisal, ampak ... Mojo (žmoht ) v tej pesmi ni tako zelo prisoten. Ni me navdala s pretiranimi čustvi za razliko od tvojih ostalih pesmi. Tako, ja.    In, ja, zdaj sem spet končal. Pričakujem odgovor.     In nikar se ne opravičuj tako sarkastično za svoje disleksične napake, ker sem že povedal, da nanašanje na njih ni mišljeno posmehljivo. Uh-huh. (Mimogrede, jaz pišem v notepadu.)    Lepo se imej,    Aljoša   Objavil/a Neva, v 20-11-2006 13:35, 7. Veš kaj se mi je porodilo ob prebiranju tega komentarja, Aljoša, da je jezik v svoji osnovi slejkoprej tak, da si kaj že slišal...in metaforika za pesem niti ni nujna, obstaja tudi drugačen način lepega izražanja, saj misel je lahko skrivnostna tudi takrat, ko njeno razumevanje ni čisto na dlani že zaradi ideje same....    In ne strinjam se s tem, da bi nekdo moral večno pisati v enakem slogu. Tudi veliki slikarji so imeli obddobja...npr.: Picaso in njegovo modro obdobje...(poleg ostalih)Pri vseh umetnostih se ukvarjamo s tem, po kakšnih zgledih je kaj nastalo, kako se je razvijalo, doseglo vrh in končalo....  Samo toliko. Lp Nevenka        Objavil/a Neva, v 20-11-2006 13:47, 8. In včasih me očara neverjetna jasnina in iskrenost pesmi, taka, ki odgrne vse tančice...in ne mislim, da je to lahko... napisati....čeprav ni metafor. Pa na koncu cela pesem lahko izzveni tudi kot metafora, ko človek išče analogije v svojem razumevanju.  no, tako nekako gledam na to. Večinoma.  Sorry...kapljam, vem...  Nevenka   Objavil/a emily, v 20-11-2006 13:54, 9. morje, ponovno oh, prav. torej sem pač enkrat malo klišejska s tem morja ne moreš izgubiti, ampak se zgodi. in ker se mi res ne ljudbi napisat še enega neskončno dolge komentarja (bom to prihranla za kako tvojo pesem) bom rekla samo to: kaj ni to, da pišeš vedno v enem in istem slogu tudi zapadanje nekim klišejem. in če pogledaš pesmi iz začetka moja ustvarjanja(o, ja, imel si to čast) in kako zdaj pišem, vidiš mnooogooo spremeb. že če pogledaš samo razliko od začetka objavljanja na portalu in to, kar je zdaj, se mi zdi da je vse skupaj precej drugače.   oh, ja in "to" je imel namen ustaviti vse skupaj. drugega se mi pa ne da.   Objavil/a Matej, v 22-11-2006 15:15, 10. Morja ne moreš izgubiti Meni je pesem všeč. Razumem jo seveda po svoje in v njej ne najdem prav nič klišejskega. Ravno nasprotno, to ponavljanje, da morja ne moreš izgubiti, deluje nekako ritmično in magično. In pesem lahko ima močno simboliko.   Namreč, če to bere oseba, ki jo je recimo partner ravno zapustil, se sicer zmotno, pa vseeno "tolaži" s tem, "da morja ne moreš izgubiti". Torej, če te človek zapusti, če te človek (p.n.) razočara, te morje, te narava nikoli ne bo! Kajti:    "vedno ti slano teče po žilah,  vedno ti tiho šumi  v izsušenih školjkah,  vedno te nosi nazaj na obale"    in nikoli ni drugače, na to se lahko zaneseš, na človeka pa ne...    Pesem je lepa, ker opeva mladost, realnost tisto pozitivno in tisto negativno.    Čestitke Emily!     LP Matej!    Objavil/a mathea, v 22-11-2006 20:43, 11. morje emily ... mene je tvoje morje prepricalo ...   kogar moti morje, naj namesto te besede vnese smrt, zalost, hrepenenje, zivljenje, upanje ...     ni cudno, da si vsak po svoje predstavljamo pesem .. in ni cudno , da je nekaterim tako vsec, spet drugim ne ...     dokaz , da je v njej nekaj kar vznemirja ...     cedno !       Objavil/a Dark Angel, v 23-11-2006 07:40, 12. Morja ne moreš izgubiti Emily!  Pridružujem se čestitkam! Zeloo všečno!   Lp D.A.   Objavil/a emily, v 23-11-2006 09:39, 13. morje hvala vsem ze lepe komentarje   Objavil/a spakica_, v 23-11-2006 14:54, 14. ... Po pravici nimam veliko stika z morjem.  Veličina le tega je neizmerna.  Lačno tvojih solz...  Lačno le tebe?   Ne moreš ga izbubiti...  Če ga imaš?