Napisal/a emily, v torek, 14. nov. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Morja ne moreš izgubiti:
vedno ti slano teče po žilah,
vedno ti tiho šumi
v izsušenih školjkah,
vedno te nosi nazaj na obale-
zavito v svilnate alge,
prečiščeno grehov,
belo in nedolžno,
malo morsko deklico-
naivno nemo
in boleče ljubko.
Ne,
morja ne moreš izgubiti,
ti in tvoja sol-
to izginja,
se pretaplja in združuje z vodo,
da se lahko kadarkoli obrneš,
stopiš izza ovinka in se potopiš v globino,
da lahko zaspiš
in se nevedna prenovljena
vsakič znova zbudiš v objemu,
zaplešeš med ulice.
Morje te bo počaklo-
lačno tvojih solz,
požrešno polno hrepenenja.
Ne,
ne moreš ga izgubiti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (14)
|
|