Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Ubogajoč posluša,
a ga ne sliši,
ponižna gleda,
a ga ne vidi,
skrušena sedi,
a pluje daleč,
daleč v morje
v morje hrepenenja,
po neskončnosti
hotenja.
Njen duh
se dviga
svobodno
v dimenzije,
kamor on
niti s
pogledom
ne doseže.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (11)
Objavil/a Tomi, v 18-11-2006 06:50,
1. Odsotna
Ostal je fluid, ki ga v svoji omami drži v notranjem nemiru, a njegova čustva čutijo, da ji niso dorasla. Ostalo je le hotenje.
Objavil/a ajda, v 18-11-2006 09:11,
2. ...
Matej, v tej pesmi si se skusal vziveti v njo, mislim da nisi zadel bistva tako, da bi bila pesem prepricljiva...bolje bi bilo, da bi bil tvoj pogled na njeno odsotnost in seveda pesem neprimerno boljsa.
lp, ajda
Objavil/a Lijana, v 18-11-2006 11:44,
3. odsotna
Sto obrazov, a eno samo lice... tudi take s(m)o ženske. Dobro si napisal.
Objavil/a VILINČEK, v 18-11-2006 11:56,
4. Odsotna
Pri del tvojih tvoje pesnitve me ni tako prevzel... kajti gre za besede kot so ubogljivost, poslušnost, ponižnost, skrušenost preveč pesimizma...
No drugi del je veliko bolj svetel... SVOBODA DUHA..in to je temelj poezije, da lahko plavamo skozi njo tudi v dimenzije nevidnega sveta...
Objavil/a Neva, v 18-11-2006 13:35,
5. Odsotna
Dobro si opisal telesno pasivinost nekega sobivanja, ki bi to ne smelo biti. Bolj se sprašujem od kod ta strašna nemoč?Duh in telo težko živita narazen...čeprav je to edina pot, da se del človeka osvobodi, če se telo ne more. Zelo pretresljiva pesem, vsaj zame, ki mi je kaj od tega celo znano..... lp Nevenka
Objavil/a spakica_, v 18-11-2006 20:16,
6. ...
ne razumeti človeka. ni narobe. žalostno je, ko se niti ne potrudi, da bi te razumel.
Objavil/a mathea, v 19-11-2006 19:37,
7. Odsotna
matej , vsec mi je , da on njo vidi, kako nje "ni" ... nekaj lepega je v tem ... saj tako ona "je" se bolj
ampak, morda bi jaz malo pometla pridevnike ... saj cisti glagoli v tem primeru povedo dovolj ... tudi zadnjo kitico bi morda se malo zreducirala
no vsaj meni se tako zdi ...
lep pozdrav !
Objavil/a Matej, v 20-11-2006 09:34,
8. Odsotna
Najprej vsem hvala za komentarje, nisem si mislil, da bo pesem doživela takšen odziv. Še posebaj sem bil (prijetno) presenečen tvojega komentarja Mathea - lepo te je, še bolje, zelo lepo te je "slišati" .
Je pa zelo zanimivo ravno to, da je pesem prvotno bila brez pridevnikov:
Posluša ga, a ga ne sliši, gleda ga, a ga ne vidi itd.
Poskusil sem tudi s kontinuiranim glagolom: Poslušajoč ga ne sliši, gledajoč ga ne vidi itd.,
V tej kratki pesmi sem želel opisati čudovite sposobnosti mnogih žensk, ki pa jih ne morejo izraziti zaradi predsodkov, tradicije, okoliščin itd. Kot to dekle, na pogled odsotna od realnega življenja, pa je v resnici umetnica, znanstvenica, sposobna oseba, ki pa je njen "mož", torej on v bistvu omejuje.
Malce sem "preučeval" zgodovino in ugotavljal kakšne krivice so se dogajale napredno mislečim ženskam in kakšne krivice se jim še dogajajo... Osebe, ki so bile družbeno, sociološko, pa tudi intelektualno zaostale, so omejevale osebe, ki so bile napredne. Žalostno in bizarno.
In to sem želel izraziti v pesmi. Skrajšana oblika bi izgledala takole:
Posluša, a ga ne sliši, gleda, a ga ne vidi, čeprav sedi, pluje daleč, daleč v morje hrepenenja, po neskončnosti hotenja. Njen duh se dviga svobodno v nedosegljive dimenzije.
Še sreča, da živimo v času, ko se mnogo stvari spreminja, ko negativna oblika tradicionalnosti izginja, ko vsaj na papirju imamo enake pravice, možnosti in še kaj... Na papirju pravim...
Še marsikaj bi se dalo povedati...
LP Matej!
Objavil/a Neva, v 26-11-2006 20:21,
9. ha, Matej
Zanimivo razlago si dal, čudno kaj vse ljudem pade v zavest, potem jo pa zavest nekam podurha.....in je spet vse po starem
Objavil/a Tomi, v 27-11-2006 07:15,
10. odsotna
To so resnice vseh resnic,to so tabuji, ki jih je morala premagati oseba, ki je v biti nosilka življenja, žena, ki nosi v sebi untuintivno smisel in znanje kako preživeti sebe ob moških, ki so razen v svoji moči navadne bede, sence pravih tistih moških, ki imajo v sebi širino in moč zaznanj, da je žena resnično drugi del njega in obratno.Ljubezen se vedno rojuje iz segmentov dajanja sebe v skupno rast lepote sejanja življenja.
Objavil/a Matej, v 29-11-2006 13:39,
11. Odsotna
Tomi to si dobro napisal. Točno to sem hotel tudi s pesmijo povedati. Hvala za komentar.
(0 glas)
preveč pesimizma... 
