Napisal/a lofik7, v četrtek, 16. nov. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Košček ljubezni na podplatu
z upornostjo žvečilnega
ustavlja moj korak
meni ki vedno dvakat
premislim preden stopim

Drsam in vse se razleze
vse še težje se zdi
a šepanje mi daje moč
hočem daleč proč
od oči do srca

Lepljiva sled za mano
slišim jih
odmev korakov
obrnem se nikoli
želim si biti bosonog

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 18-11-2006 09:09, 1. Odhajam Besede so eno, dejanja drugo in kot si ti na zanimiv nacin opisal tezko je oditi in uporabil zvecilni,je velikokrat v zivljenju. Lahko si sicer oddides..zaznamujes pa sledi,ki ne zbledijo...  Ni kaj, vsecno!    lp, ajda    Objavil/a Neva, v 18-11-2006 13:25, 2. Odhajam Ah, je ni dovolj, da bi preživela?? In na človeku ostanejo sledi ravno tako kot za njim...težko je kar oditi ....in človek bi želel, da ne bi občutil izgube in da je ne bi povzročil ....Včasih strah pred ljubeznijo pokvari najlepše kar bi komu življenje prineslo....pa tako zelo iščemo smisle...  lp Nevenka    Objavil/a Neva, v 18-11-2006 13:42, 3. Odhajam Še nekaj, me je zmotilo....dvakrat premisliš predno stopiš? Ali res??....Zakaj potem odhajaš od srca in oči?? Saj si razmislil, ko si prihajal????   Take stvari me čisto zbegajo.....  lp  Nevenka