Spet spet spet sem tu, sama in pišem.
Ni okna. Ni sonca. Siva.
Odločitve padajo. Obljube, vnaprej izgubljene v bučenju črnih gozdov.
Beri dalje...

V pesem se skrijem.
V njej sem lahko

vse.

Slovenija, kje iščeš svoje sanje?
Slovenija, od kod zdaj vse to sranje?
Slovenija, kam odšel je tvoj pogum?
Slovenija, kaj zmrači...

Še vedno zagledana
v žamet svilenih
metuljih kril
na tvojih rokah
sanjam
safirno kopel

&nb...

Ah, blagi vonj kamilic!
Odnesel boš me li v mir,
če odlijem te, pitni dar večeru
o vse premalo malih je drobtinic!

Obraz mi je padel na tla…
Se razbil in švignil na vse strani…
Nebo svetlo barvo preliva v čudno in temno,
za trenutek...

Sem kot potujoči val,
ki išče obalo resnice, ljubezni, dobrote,
kot, da iščem nedosegljivo obalo,
ki mi jo je človek odvzel.

Zadnjikrat je,
dobro se zavedam,
znova spet kot prej ti vse spregledam.
Beri dalje...