Napisal/a aljoša, v ponedeljek, 20. nov. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Eksistenca prehaja esenco,
lej, pička, mojo nedoločeno senco.
Najprej obstajam, pol se definiram,
ko da tiča svoj'ga depiliram.
Čeprav jaz nijam golega tiča,
to je sao metafora, puna bednega kiča.
Se prai, najprej se iz babe rodim,
po ničemer nea hlepim,
ker sn tabula rasa, nepopisan list,
branim se še mokrih pizd.
Ker nea vem, kaj sn jaz,
taka je moja nedefinirana vas.
Sproti si zmislim etiko,
isti kurac je z estetiko.
Ker eksistenca prehaja esenco,
lej, pička, mojo nedoločeno senco.
Sn Jean-Paul Sartre, čeprav sn si to zmislo,
moja bit nejasna je kr a-visto,
rojen bil v Franciji, pravijo: "S tem si določen.",
jaz pravim: "Ne, to jaz tak hočem."
Rad mam pičke, to je dejstvo,
če me misliš zaj spodbijat rajši idi v zamejstvo.
Moj kolega je bil Camus,
vsak dan je bil na televiziji.
Sao pol mi je šou že ful na kurac,
ker je taki pičkasti mulac.
Je vzel Nobelovo ovi kmet,
pol sn ga na gobec fsipo spet.
Na koncu se je z avtom f prepad zapelo,
lago bi, čei reko, da me je bolelo.
Ha, ti, froc absurda,
tvoja mati je bla kurba.
Absurd je sao vrsta eksistencializma,
absurdične pozere čaka kataklizma.
Ker če pogleaš vsakega nedoločeno senco,
viiš, da eksistenca prehaja esenco.
Ja, eksistenca prehaja esenco,
eksistenca
prehaja
esenco.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (7)
|
|