Pesniški portal - poezija online | Objavljanje pesmi

Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

Ali veš kdo sem?
Kaj bistvo moje biti?
Moj smisel je le en,
ne bojim se ga deliti...

Mar res veš kdo sem?
Kam pelje moja pot?
Kar znotraj je navzven,
pa ne veš ne kam, ne kod...

Ali zagotovo veš kdo sem?
Zakaj diham, zakaj živim?
Nikoli, prav nikoli ne umrem,
ker vsakič znova se rodim...

Objavil/a Solvenus, v 24-11-2006 18:52,

1. Kdo sem?

Vilinček, lepo pesem si napisal. Globoko in optimistično. Lepa je. Čestitke!

Objavil/a VILINČEK, v 24-11-2006 19:17,

2. KDO SEM?

Hvala, za pohvalo in da ti je pesem všeč...ravnokar sem te hotela v kuhariji našpikati, pa sem se premislila

Imam mehko srce...

Objavil/a Solvenus, v 24-11-2006 19:21,

3. Kdo sem ?

A ženska si?
- Pardon. Ne vem zakaj, ampak zdelo se mi je ...

No, pesem vseeno ni kar tako.

Objavil/a VILINČEK, v 24-11-2006 19:27,

4. Kdo se?

A misliš, da smo ženske kaj manj vredne? :P Kje so vilce?

Objavil/a Solvenus, v 24-11-2006 19:31,

5. Kdo sem?

Ne, ampak če pomislim, da bi se kakšna še enkrat rodila ... joj

Objavil/a VILINČEK, v 24-11-2006 19:37,

6. Kdo sem?

Nisi razumel pesem...gre za uganko...Kdo sem? Sem ŽIVLJENJE!
In kar se tiče ponovnega rojstva...verjamem v reinkernacijo...mi je lažja potem pri duši

Objavil/a Tomi, v 25-11-2006 07:08,

7. Kje sem

Je bistvo, naše biti, da se spoznamo preko drugih bitij,ki nas obkrožajo,živali,rastline,ka menine in končno človek kot prijatelj ali sovražnik in če je sovražnik se v človeku hitro pokažejo tisti elementi, ki jih morda nosi v sebi, a to so trma in napuh.Ako jih spoznaš in jim ne daš da te prevladajo, potem dviguješ svojo čistočo v višine neba.Tako se čisti duša in srce in ko je skozi inkarnacije očiščeno, se dvigne v sfere, kjer ji ni treba več tako na hudi način spoznavati svojo vsebino čustev.Da, Vilinček, ti dobro veš vse to in zato je prišla ta pesem kot naročena med nas, da nas spomni kdo smo.

Objavil/a Matej, v 25-11-2006 08:58,

8. Kdo sem?

Če me kdaj zaboli glava kadar berem kakšno pesem, pa ne zato, ker bi bila tako slaba, temveč zaradi njene "zakompliciranosti", se to pri tvojih pesmih nikoli ne zgodi, dragi VILINČEK. Brati tvoje pesmi je prava osvežitev. Kot čaša kristalno čiste vode v vroči in izsušeni puščavi. Ko berem tvoje pesmi, se mi zdi, da gledam skozi čisto, prozorno, rahlo modro obarvano steklo. Vedno radoživa, nagajiva, prhutajoča in polna energije. Si pravi biserček portala.

Bodi živ, širi "življenje" tudi za nas, ki na žalost iz dneva v dan umiramo...

LP Matej!

Objavil/a ajda, v 25-11-2006 09:05,

9. Kdo sem?

Kot čaša kristalno čiste vode v vroči in izsušeni puščavi.
Matej, se kako rada bi to misel zapisala, da bi ne zbledela in sla v pozabo, zal je moj poskus propadel in si jo bom zapisala in kdaj pa kdaj pokukala na to prelepo misel..

Kar se pa tice pesmice, so vprasanja, na katera si zna VILINCEK, vsaj mislim da, odgovoriti...
reinkarnacija ze ze, samo ne VILINCEK, to je dejstvo in zato jemati zivljenje taksno kot je in ne razmisljati o drugacnem zivljenju, ki nas caka tam nekje in ce bi malce hudomusnosti dodala, bos sigurno nebesno bitje, morda zvezdica, kaj vem

lp, ajda

Objavil/a VILINČEK, v 25-11-2006 10:10,

10. Kdo sem?

Hvala Matej, da me vzpodbujaš in da ti je moja pesem všeč...takoj mi zraste kakšno novo peresce na krilcih... Všeč so mi pohvale

priznam...

Zdaj pa še odgovor Ajdi... hvala tudi za tvoje besede, da se te je moja pesem dotaknila in se na nek način celo strinjam s tabo...

Vendar ne vem, če je bil moja pesem prav razumeljna... Smisel pesmi govori o ŽIVLJENJU (ne o meni) kajti smisel življenja je ŽIVETI...in moj pogled nanj

Kar se tiče reinkernacije... bila je šala in odgovor Solvenisu...

Je pa tudi resnica, da si puščam delček upanja v sebi, da kljub vsemu nekaj ostaja, ko življenje izgine... Lažje je tako živeti, še posebno, če si izgubil določene ljudi, ki so ti bili ljubi...
In ne vidim v takšni iskrici vere nič slabega... In če tudi ne (nič hudega) ampak v tem življenju sem si pustila delček upanja... Mogoče pa?

In to upanje me nekako polni... in to je to

Objavil/a ajda, v 25-11-2006 10:13,

11. Kdo sem?

VILINCEK, jaz bi bila prva v vrsti, kjer talajo reinkarnacijo ljube osebe in ne bi cakala oz. se odmaknila, pa da bi se
vrnil v taksni obliki kot je bil...takrat bi verjela v vero, tako pa le se cakam in upam...

in da se razumemo, spostujem vsakogar , ki veruje, ne glede na to, v kaj, to so le razmisljanja....

Objavil/a VILINČEK, v 25-11-2006 10:49,

12. odgovor Tomiju!

Čisto pozabila? Pa ne namerno

Tudi všeč, da si se me dotaknil... Čeprav ne bom nikoli razumela tvoje filozofije... In nisem tvoj sovražnik, nikoli bila in nikoli ne bom....

In z nasmejanim in prijaznim obrazom to pišem...

"da se spoznamo preko drugih bitij,ki nas obkrožajo,živali,rastline,ka menine in končno človek kot prijatelj ali sovražnik"

Popolnoma se strinjam, da se spoznavamo preko drugih bitji... Ampak zakaj sovražnik? Zakaj nekoga že takoj videti kot sovražnika? Že velikorat sem napisala, da vsi nosimo v sebi oboje (slabo in dobro) delček moje filozofije... Ja, smo razočarani kdaj...ampak življenje teče naprej, zakaj si puščati težo na srcu?

"in če je sovražnik se v človeku hitro pokažejo tisti elementi, ki jih morda nosi v sebi, a to so trma in napuh..."

Lahko je tudi vera in upanje? In kaj praviš na to? Nihče ni nezmotljiv... vsi delamo napake in se iz njih učimo...
Priznam, vsi se branimo, če smo prizadeti, ker smo ranljivi...
Večkrat izrečemo, kaj v navalu nekega negativnega čustva, ki nas v takšnih trenutkih prevzame... včasih to tudi obžalujemo...
Nisem popolno bitje... le pišem svetle pesmice (delček nekih sanj in vizij...učim se iz življenja in vem, da se bom učila do konca življenja)

Zakaj ne nekomu oprostiti? Zakaj bi moral tako globoko potoniti?
Kar se tiče napuha... Če me smatraš za domišljavo bitje... me pač smatraš...
Tvoj vtis, ki sem ga naredila nate... Imaš pravico do nje...lahko pa vplivam nate in se branim... to pa je moja pravica, ki mi jo nihče ne more odvzeti... Ker sem človek, prav tako kot ti... (še enkrat povdarjam, da ni jeze v meni, le branim se, ker sem bila izzvana in te ne sovražim)
Upam in verjamem pa lahko, da te mogoče celo nekoč presenetim v pozitivni smeri... A je to napuh? Kar se tiče humorističnih rim? To je delček iz mojega življenja... na tisoče sem jih že spisala za svoje prijatelje, sodelavce, za kogarkoli, ki me je prosil... zastonj...
A je to napuh? Nekoga sem razveselila... vzela pa si tudi košček zase... Kaj? Zadovoljstvo, da sem nekoga spravila v dobro voljo in ga nasmejala...
Ne moreš vedeti, kaj čutim ob taki poeziji, ker je nepišeš ti, ampak jo pišem jaz... Ne veš pa kakšne občutke nosim jaz... jaz nisem ti... In ti nisi jaz...
Saj pravim, mogoče sem se tudi sedaj napačno odzvala in pišem še pojasnila v oklepajih... Večkrat sodimo površno (mogoče tudi jaz) Zato se ti že v naprej oproščam...resnično oproščam, če je bilo karkoli spisano napačno...
Poznam vso realnost, drvečega sveta... ampak vsaj ta delček poezije (trenutke, ki si jih ukradem zase) bi rada imela svetle...