Napisal/a svobodna, v ponedeljek, 20. nov. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Solze so trenutek sreče,
trpljenje žalosti.
Ona joče
brez milosti polne.
Soj njenih solza na mizi...
Kapljic obupane duše.
Ne vidiš jasnega neba.

Ne prenehaš s stokanjem,
luči pred seboj ne vidiš.
Vse težave vrejo v tebi.
Ni pomoči
za vse tiste osamljene dni...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (6)

Objavil/a Solvenus, v 24-11-2006 19:07, 1. tako Ja, ubogo bitje! Koliko žalosti in trpljenja!   Kmalu bo pomlad, že jaha beli princ na čudežnem konju. Samo še malo in bo pri tebi.   Objavil/a spakica_, v 24-11-2006 21:48, 2. ... princ?    želim si le človeka,   ki bi me razumel.   Objavil/a Matej, v 25-11-2006 08:53, 3. tako Lepo-žalostni opis tega, ko človek obupa in ne vidi prihodnosti ali pa vsaj "svetle" prihodnosti. Težave pa rinejo na površje kot neumorni krti.  Grizajoča osamljenost!    LP Matej!   Objavil/a Tomi, v 25-11-2006 10:27, 4. tako Kdorkoli se zakoplje v te segmente črnih misli, bo žel črnino, kdo vsako situacijo jemlje vase kot izkustvo življenja, kot neki težji period življenja, se bo zlahka izkopal, ker bo dojel, da je to posledica prejšnjih nepravilnih odločitev, ki so ga pripeljale na tenek led ali razdobje življenja.   Objavil/a ajda, v 25-11-2006 10:37, 5. tako morda je pa to pogled na nekoga, ki je blizu spakice_ in le nemo zre v to dogajanje. In tezko ji je, ker si zeli biti nevtralna, na obeh bregovih,ona pa si zeli tok reke, brez bregov, ki jo dusijo...    lp, ajda    Objavil/a spakica_, v 25-11-2006 10:49, 6. ... včasih se rada pogreznem v probleme drugih in gledam...samo gledam.  marsikaj se naučiš.