| Napisal/a Tomi, v petek, 24. nov. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Solze so lajšale ji bol tegobno
se v njih utrujen je obraz hladil
mehek sen jo z nebom je povezal
občutek resnosti je obudil.
Po snu se ji je misel razbistrila,
da se morda je moralo tako zgodit'
ostala sama s solznim še obrazom
začutila je v duši nov premik.
Težko sprejela so ji čustva nežna,
iz globin prihajajočo tiho vest,
da to zgodi se rado tu na zemlji,
eden mora vedno prej umret.
Ostane tisti, ki ni mogel dokončati
osebnih nalog prinesenih na svet,
pogled na njih od blizu se prikaže
pomaga ji spet svojo luč uzret.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4) 
|
|
Tvoje pesmi so vedno bolj globoke, smiselnejše in "po mojem okusu" (he-he). Tukaj je poveg fantastične vsebine zanimivo tudi to, da ti je uspel sijajen ritem, fluktacija, ki je tako neznačilna za tvoje pesmi, tukaj pa ritem lepo teče (razen v predpredzadnji vrstici): 
