Napisal/a niniel, v petek, 24. nov. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Pogled na drobno trupelce boli.
Zakaj se dogajajo take stvari?
Tako nedolžna, tako nebogljena
je sedaj v svetu duš izgubljena.
Ne morem ponjo, ne morem za njo,
tisti spodaj jo zase hočejo.
Spomini so zdaj vse, kar imamo,
a rabimo čas, da to spoznamo.
Marsikdo bi jo rad še enkrat objel,
jo poljubil na lice, ji pesem zapel...
Jo pobožal po njenih mehkih laseh
in poiskal tisto iskrico v očeh...
Pa nikoli več ne bo tako kot prej.
Majcen grob pred sabo poglej...
Dekletce, nikar se ne boj noči
in v večnosti zdaj mirno spi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|