Napisal/a niniel, v petek, 24. nov. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Pogled na drobno trupelce boli.
Zakaj se dogajajo take stvari?
Tako nedolžna, tako nebogljena
je sedaj v svetu duš izgubljena.

Ne morem ponjo, ne morem za njo,
tisti spodaj jo zase hočejo.
Spomini so zdaj vse, kar imamo,

a rabimo čas, da to spoznamo.

Marsikdo bi jo rad še enkrat objel,
jo poljubil na lice, ji pesem zapel...
Jo pobožal po njenih mehkih laseh
in poiskal tisto iskrico v očeh...

Pa nikoli več ne bo tako kot prej.
Majcen grob pred sabo poglej...
Dekletce, nikar se ne boj noči
in v večnosti zdaj mirno spi.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)