Napisal/a LORELLIA, v sobota, 25. nov. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Kje sem izgubila kompas,

ki je menjal križišča s smerokazi
in labirinte z zatočišči,

in ki mi je vselej siknil na uho
svoj pravi da...

...ne vem,
in ceste molčijo.
križišča
še dalje
in vedno hitreje
in vselej močneje
živijo
v tej mali stotinki nečesa,
kar diham.

življenje...

še dalje spoznavam
razpoke na cesti in luknje v betonu,
tresoče brvi
in zastoje na mestnem obzorju,
grozeče ovinke,
travinje, sušo na polju,...

še vedno vidim svoj svet,
nekje v vesolju.

spet konec
in nova križišča,
spet jutro in stari začetki
in večna stičišča
grenkobe...
spet bučni odmev te tišine,
ki se v stene zažira,
in vselej ista svetišča,
svetlobe...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)