Napisal/a daljna, v nedelja, 26. nov. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ko govorim,
razgalim svoje srce.
Pustim ga izkrvaveti
za ceno utehe,
ki jo poklanjam.

Ko govorim,
poslušajo barvo mojega glasu,
spremljajo premikanje
mojih ustnic,
se kdaj medtem iščejo
v mojih očeh...

Nihče nikoli ne ujame pomena besed,
krvavečih,
pristnih.
Spregledajo razgaljeno srce.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (5)

Objavil/a ajda, v 28-11-2006 22:25, 1. Krvave besede Nihče nikoli ne ujame pomena besed,  krvavečih,  pristnih.  Spregledajo razgaljeno srce.     in zapisane besede se ulovijo v mrezo misli in srkamo jih vase, ne spregledamo razgaljenega srca...    lp, ajda      Objavil/a daljna, v 29-11-2006 14:45, 2. ...   Objavil/a ježek, v 30-11-2006 18:21, 3. ... besede krvavijo, ko jih slikamo tu gor, duša je nemirna, nihče ne ve kaj z nami dogaja, le želja nekoga   najti, ki nas bo razumel    nisem pesnik,le izkašljujem cmoke   Objavil/a Matej, v 01-12-2006 15:30, 4. Krvave besede Zelo dobra pesem, daljna! Res! Mi je zelo všeč. Omenjaš verbalno in neverbalno komunikacijo, seveda simbolično.  Jaz bi to govorjenje komot zamenjal s: pojem ali pa pišem...    V tej pesmi je očitno tvoje razdajanje za druge (prva kitica) in pa to nerazumevanje pomena globokih stvari, ki jih želiš drugim "dopovedati". Vendar "poslušalci" spregledajo razgaljeno srce." Vidijo kar je zunaj in ne zaznajo kar je notranje...    Čestitke...     LP Matej!   Objavil/a daljna, v 01-12-2006 19:49, 5. ... Hvala, Matej