Napisal/a MaKi, v sreda, 29. nov. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Strah se je naselil v moje telo,
kakor zla slutnja nepričakovanega,
da bo izpolnila neznano. 
 

Mrzla jutra zimskega popoldneva,
ki se zajedajo v naše kosti, čakajoč
toplega sonca iz onstranstva.

Mirno je tukaj, kakor le kaj.
Sence prinašajo toploto,
v mrazu spokojnost.
In zunaj sneži.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Tomi, v 29-12-2006 07:13, 1. slutnja Lepo opisuješ notranja prerivanja, ki rada prevladujejo v človeku, ki se čuti že sam v sebi odrinjen nekam v pozabo.   Objavil/a ajda, v 29-12-2006 07:46, 2. Slutnja Sreca tvoja,no, po moje seveda da znas s svojo poezijo narahlo potrkati na custva in vstopiti...zelo lepo ...    lp, ajda