Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Sneg naletava
Hodiva po snegu
Razigranost sije iz najinih oči
Snežinke loviva v dlani
Loviva jih z usti
Stopijo se na najinih licih
Zame narediš potko v snegu
Smejiva se
Sva razigrana
Žarečih lic
Svetlečih oči
Zgubim ravnotežje
Padem v sneg
Obrneš se
Se mi smejiš
Obležim v snegu
Občutim mehkobo snežnih tal
Ne zebe me
Nasmehnem se
Približaš se mi
Padeš v sneg zraven mene
Primeva se za roke
Leživa v snegu
Ne razmišljava o mrazu
Drobne snežinke nama padajo na obraz
Vstaneva
Se objameva
Poljubiva
Z roko mi popraviš lase
S toplo sapo spihaš sneg z las
In spet delaš potko v snegu
Zame ...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (3)
Objavil/a Tomi, v 07-12-2006 07:10,
1. utrip idile
Prekrasen odsev neke romantike,želje,ki kar kriči po resnici in nas vse nosi v istovetnost te izpovedi. Vsem manjkajo te resnice, ki so žal le na papirju, mogoče pa tudi ne....
Objavil/a ajda, v 07-12-2006 07:22,
2. Tomi
to pesmico sem napisala kot nadaljevanje pesmi Ples snezink, zal bom potko v snegu morala ustvarjati sama... ostalo pa bo zapisano v vecnosti, ti drobceni, a tako prelepi trenutki.... hvala tomi, da si ujel utrip v sicer preprosti, a resnicni pripovedi...
lp, ajda
Objavil/a Tomi, v 07-12-2006 09:27,
3. utrip idile
Ni težko ujeti razgaljeno srce, težje ga je obdržati v njegovi drhteči mehkobi in občutljivem stanju. Malokateremu moškemu je uspelo iz takega srca napraviti sebi enakega.
(0 glas)
