Napisal/a ajda, v petek, 01. dec. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Sneg naletava
Hodiva po snegu
Razigranost sije iz najinih oči
Snežinke loviva v dlani
Loviva jih z usti
Stopijo se na najinih licih

Zame narediš potko  v snegu
Smejiva se
Sva razigrana
Žarečih lic
Svetlečih oči

Zgubim ravnotežje
Padem v sneg
Obrneš se
Se mi smejiš
Obležim v snegu
Občutim mehkobo snežnih tal
Ne zebe me
Nasmehnem se

Približaš se mi
Padeš v sneg zraven mene
Primeva se za roke
Leživa v snegu
Ne razmišljava o mrazu
Drobne snežinke nama padajo na obraz

Vstaneva
Se objameva
Poljubiva
Z roko mi popraviš lase
S toplo sapo spihaš sneg z las

In spet delaš potko v snegu

Zame ...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a Tomi, v 07-12-2006 07:10, 1. utrip idile Prekrasen odsev neke romantike,želje,ki kar kriči po resnici in nas vse nosi v istovetnost te izpovedi. Vsem manjkajo te resnice, ki so žal le na papirju, mogoče pa tudi ne....   Objavil/a ajda, v 07-12-2006 07:22, 2. Tomi to pesmico sem napisala kot nadaljevanje pesmi Ples snezink, zal bom potko v snegu morala ustvarjati sama...  ostalo pa bo zapisano v vecnosti, ti drobceni, a tako prelepi trenutki....  hvala tomi, da si ujel utrip v sicer preprosti, a resnicni pripovedi...    lp, ajda    Objavil/a Tomi, v 07-12-2006 09:27, 3. utrip idile Ni težko ujeti razgaljeno srce, težje ga je obdržati v njegovi drhteči mehkobi in občutljivem stanju. Malokateremu moškemu je uspelo iz takega srca napraviti sebi enakega.