Napisal/a oljarica1, v nedelja, 03. dec. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V besnečem brezumju
se um mi izgublja kot
ladja izgubljena v neurju
zdaj iščem rešitev
svetlobo v megli
da v stiski duševni
v pomoč prihiti

kje drobna si lučka
prižgana v temi
ki v hudem obupu
se v up spremeni
ne upam v plamene
preveč je za mene
le to si želim
da up ne ovene.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ury, v 05-12-2006 13:31, 1. ... Fajn pesem!!! Bit na podnu ni lahko; vendar zgol takrat imaš možnost spoznat pomembne, očem nevidne stvari, ki te obogatijo, če jim seveda dovoliš. Vsaj pr men je tak   Objavil/a Neva, v 05-12-2006 13:50, 2. Olja, prvi del pesmi je izrazno močnejši, drugi del je preveč podrejen vsebini...in v prvem delu se vse dogaja tebi..v drugem delu pa želja ni dovolj blizu, ker se izgubi v žebljarskem ritmu /od štirih do ene.../, beseda up je nekako pregosto naseljena...Če se boš, še kaj ukvarjala s pesmijo, poskusi v drugem delu metaforično ostati blizu prvemu delu...kjer me povedeš v neurje z ladjo...nekako težje preskočim v plamene. Slog postane kar nekako prerealističen, zaradi splošno uveljavljene metafore..lučka v temi...lpn   Objavil/a ajda, v 05-12-2006 21:56, 3. Upanje olja, zacela si s plamenom, pocasi je ugasal in proti koncu pesmi bi ga morala doliti, ne pa pustiti da ugasne in odvzame pesmi tisto, kar si lepo zapisala v prvi kitici. Skoda...    lp, ajda