Napisal/a Gnosis, v sreda, 06. dec. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Neodvisnost človeka,
v luči izvirnega greha,
samospoznanje subjekta,
svoboda kot zadnja uteha.

Srce ožeto, kot limona,
pušča sok grenak,
duši greha ga spona,

Kaplja čez rop,
kaplja v neskončnost.
Potoki se zlivajo v reke,
reke teko v morja,
kjer ni nobenega dna.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 10-12-2006 17:21, 1. Tok zanimiv tok razmisljanja...vse povezano z logicnostjo in realnostjo, brez okraskov     lp, ajda    Objavil/a Neva, v 10-12-2006 17:41, 2. Tok Neodvisnost v luči izvirnega greha? Je ni, prva želja jo je pokopala in takoj nato naslednja in vse želje tečejo v morje brez dna. Svoboda je mit. To je "samospoznanje" subjekta in to je grenko. Lahko se počutiš oropanega ali pa pahnenega čez rob, če ti zadnja uteha ni svoboda.  lpn