| Napisal/a yoc, v četrtek, 07. dec. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Polili smo se s črnilom,
razmazali ga,
v vsak kotiček svoje bele biti,
naivno, vdano, nemočno.
Zdaj trohnim pod črno nesnago,
porozna je duša
preveč strupa popila.
Pero uma piše nevidne črte,
črno zlo požira lepe črke.
Sreča, bela duša noče črne usode,
bela duša hoče svobode,
rešiti mi dušo trohnečo,
odvzeto identiteto,
jaz, vzel barvo bom rdečo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (7) 
|
|
