Napisal/a Shaolin, v sreda, 13. dec. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V posmehu pomladnega dne
in pričakovanju, ki ga ni
stopam skozi galerijo obrazov.

Nočem biti več sam in nočem več praznih sten
čeprav je zdavnaj prepozno, da najdem najlepši portret:
- mojo večno iluzijo -
mlade, svetleče oči, ustne s katerih ljubezen kipi
in svilnate, zlate lase.

Tisoči obrazov - in vendar ne vem.
Le skomignem z rameni in grem.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 13-12-2006 15:46, 1. skozi galerijo obrazov skozi galerijo pesnikov, tisocero obrazov, tisocero misli, samo da jaz ne skomignem in grem, ampak uzivam ob branju, se posebaj ob tako dopadljivi poezije...  lahkotno in tekoce, cestitke!    lp, ajda    Objavil/a morigenes, v 13-12-2006 18:25, 2. skozi galerijo obrazov prav ima ajda, lahkotno in tekoce si tole povedal in iskrenost je cutiti v ozadju. ona, s tisočerimi obrazi...bravo.   Objavil/a Matej, v 15-12-2006 11:21, 3. Skozi galerijo obrazov Simpatična pesem. Zanimiv naslov - skozi galerijo obrazov. Shaolin išče ljubezen dvojega življenja ("mojo večno iluzijo") in se sprašuje ali sploh obstaja... Veliko priložnosti, toda on skomigne z rameni in gre - zanimiv prikaz. Čedno.     LP Matej!