Napisal/a Shaolin, v sreda, 13. dec. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Nièesar veè med mano ni in tabo.
Porušila sva vse, kar sva zgradila,
mostove vse, ki jih je sila ljubezni
nekoè med naju polo¾ila.
Ti zdaj odhajaš v neke druge èase.
Odhajaš sama, s sklonjeno glavo;
odhajaš, ker preprièana si, da se
za tebe nova pravljica rodila bo.
A pravljice ne bo. Ker pravljic ni!
Je samo to kar gledaš okrog sebe,
èeprav v kotièku tvojega srca še tli
in ¾alost kakor mali škratek grebe.
Predobro veš, da boš za vedno moja
in veš, da jaz do smrti tvoj ostajam;
da druge ni in le podoba tvoja
pred mano v jutrih je, ko sam ostajam.
A vendar - pot se najina konèuje.
Kako boli, kako v srce zazebe.
Zavpil bi od ¾alosti in se razjokal,
ko vem, da izgubljam vse, ko izgubljam Tebe.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|