Napisal/a Shaolin, v petek, 15. dec. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Le ti si znala vzvaloviti gladino moje duše
in znala si okrasiti vsak moj dan;
zdaj vse preteklost je - praznina duše
ne zmore splesti gnezda. Vse zaman.

Spomini vstajajo v nočeh brez sna:
se spomniš tople junijske noči?
In jezera pod Krimom sinjega?
Se kdaj povrneš tja, kjer najin brest šumi?

Se kdaj zazreš v te polpretekle čase?
Naju uzreš na bregu skupnih sanj?
Znaš še poseči tja, globoko vase,
kjer pletla gnezdo sva iz pričakovanj?

Meglica pne se nad gladino vode. Tihota.
In sonce leno lega tja za Krim. Samota.
Napeto prisluškujem v mrak. Strmim.
Naslikam spet si v mislih tvoj obraz. Moja lepota.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a ajda, v 16-12-2006 07:35, 1. Le ti si znala Se kdaj zazreš v te polpretekle čase?  Naju uzreš na bregu skupnih sanj?  Znaš še poseči tja, globoko vase,  kjer pletla gnezdo sva iz pričakovanj?     Upam, da bo zdramilo njeno duso, da se bo vrnila in spet pletla gnezdo s teboj,vendar ne samo iz tvojih pricakovanj..    se kako se dotaknes nas, ki beremo tvojo poezijo, iz katere veje iskrenost, upam tudi zanjo ....    lp, ajda          Objavil/a adrian, v 16-12-2006 07:54, 2. Le ti si znala Globoko občutene pesmi pišeš. Tvojo bolečino vedno bolj preveva mir. Bližaš se ponovnemu srečanju s svojo ljubeznijo, polagoma boš zdrsel vanjo, iz samote v ljubljeno dvojino.    Pišeš s skrbno izbranimi besedami, tvoje pero odrisuje globoko pesniško izkušenost.     Zakaj ne bi objavil še več pesmi v rubriki Pesniške zbirke?    Lepo pozdravljen!    Adrian   Objavil/a rok grčar, v 16-12-2006 11:08, 3. Le ti si znala Tudi jaz mislim podobno. Kako v določenih okoliščinah čas kar izpuhti! Od vse preteklosti se ohrani le tisto najbolj resnično. Pa čeprav je nedotakljivo.  lpr   Objavil/a Shaolin, v 16-12-2006 17:43, 4. Razmišljam Hvala za Vaše besede in veseli me, da so Vam pesmi všeč, da "sedejo", kot včasih radi rečemo. Priznam, da jih nisem nikoli pisal z namenom nekomu ugajati. Pognale so, kot pri večini nas verjetno, same, po navdihu; kaj jih generira ne vem, samo domnevam. V večini primerov povzročene od praskic, prask, ranic in ran. Upam, da nisem izzvenel patetično. To ni bil moj namen. Lep večer želim vsem...