Napisal/a ajda, v ponedeljek, 18. dec. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V dlan sem zajela lunin odsev,
si zmočila obraz,
se prepustila
ljubkovanju besed,
ki so drhtele,
me vabile v svoj objem,
prebujale čute.

Zaljubila sem se v koščke,
ki mi jih je luna radodarno
polagala v naročje.
Ni bila prevzetna.
Ljubkovala je mojo  dlan.
Občudovala zvezdice
v mojih očeh.

Drsela je naprej po nebesnem svodu,
se pozlatila z rimsko cesto,
pomežiknila zvezdam
in spet nasula sanje zame.

Ja luna, rada te imam!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (8)

Objavil/a Tomi, v 20-12-2006 22:27, 1. Odsev Setna pesem, ki mi pripoveduje še marsikaj, kar je v njej zagrnjeno v tančico notranje globoke vznemirjenosti, ko človek govori o nečem, a misli so mu pri lastni duši in jo preko verzov umirja in jo hrani z njo s (pesmijo) misleč, da bo pozabila na ono osnovno.Globino duhovne žalosti. Da, ni zastonj luna nad nami, ona je naša tiha spremljevalka v dobrem in tudi slabšem razpoloženju, a če je človek sam pod njenim odsevom, se res ne počuti ob njej osamljenega.   Objavil/a ajda, v 21-12-2006 07:23, 2. tomi luna, večna občudovalka, ki zna govoriti, če se zazreš vanjo, je nasmejana, skrivnostno ovita v tančice meglic, včasih resna in kako naj bo drugače, kot da burka domišljijo in vedno v večnost, da neznano vabi in vznemirja..  hvala za komentar    lp, ajda    setna? ne znam razvozljati       Objavil/a Shaolin, v 23-12-2006 17:55, 3. Pesem odslika v moji predstavi pravo doživetje Tvojega doživljanja. Sem nerazumljiv? Tako se je dotaknila mene. Celo videl sem jo... pesem... in res je preprosto Lepa.   Objavil/a Tomi, v 23-12-2006 21:15, 4. Sjetan Ko je človek sam s seboj niti žalosten niti vesel, temveč nekje v sredini, ne vedoč kaj bi počel s seboj, je v hrvaščini sjetan ali srbsko setan. In tako je tvoja pesem iz mojega zornega kota gledanja nekaj takega kot tiste pesmi z violino in jokajočim glasom polne neke notranje neizpolnjenosti, ki se potiska navzven v obliki solze mešanih občutkov in čakanja na čas, ki naj bi bil lepši.(Postao sam sjetan, kad sam pomislio na naš rastanak.)   Objavil/a ajda, v 23-12-2006 22:48, 5. Shaolin hvala za tvoje misli in resnicno kot si napisal...saj saj.....    lp, ajda    Objavil/a ajda, v 23-12-2006 22:48, 6. tomi hvala za razlago    pozdrav, ajda    Objavil/a Nežika, v 19-03-2007 16:10, 7. Odsev Lepše ne bi mogla opisati našega nebesnega svoda, ki nas obdaja. Tudi jaz imam rada luno,tudi meni vzbuja skrivnosti ki si jih razlagam po svoje.  L.P.   Objavil/a ajda, v 19-03-2007 18:02, 8. Odsev... Ja Nezika, neznano, skrivnostno vabi in tako je tudi z luno ..  hvala za sprehod po nebesnem svodu.    lp, ajda