| Napisal/a daljna, v torek, 19. dec. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Slutnjo mi zastiraš,
prevzet ves brezmejno...
Mi treš trepalnice krhke,
odstiraš hlad v neslišno
brezno divjine slasti,
ženeš bledost v ponos,
krike v zanos.
Te opevajo lahkotni v daljno rano neizzvano.
Bi trajno sladkost le izjokal,
me ohranil skrivno bi, togotno...
Igra vse kot mlačen dež...
bije tvoja rama.
Kot jedko petje vpije v grenkobo...
Silna, trpka si omama.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
