| Napisal/a Kingcrimson, v sreda, 20. dec. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Spet okno brez oči
se sklanja ven,
med sončne melodije
izginja svet,
ki sanja odtujeni ga pogled.
Obliž zalepljen
je prek ust,
da celi rane govoric,
ob ustih okno
sklanja se nad senco,
v njem odsev oblačnosti.
Oči prebrale
vrstice žalostnih so dni,
v jezeru sanj
na dnu je spanec,
tam oblaki stekajo
se v morje rek.
Spet slepi potok
sklanja se navzven,
med tihe pore
seli pesem se srca,
melodija oblačnega,
mrtvega neba.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4) 
|
|
