Leto pri koncu - zahvalim se soncu,
ki grelo je moje in srca vseh nas.
Skrito v tebi - vsak nosi ga v sebi,
ponesi ga v jutro - ponesi v nov čas.

Vse slabo odvrzi - toplino obdrži,
ne puščaj na duši si temnih sledov.
Ne zri skozi leče - zaželi si sreče,
ne zapiraj od nje si skrinje pokrov.

Ne tehtaj na grame - naj smeh te ujame,
ukradi si trenutke, za dušo - srce.
In če te žalost zagrne in solzo utrne,
življenja ni konec, naj vsak se zave.

Zberi moči si - in ne blodi v temi,
skozi življenje naj vodi, vselej te luč.
Četudi ugaša – jo up in vera bo vaša
prižgala – ko našel v sebi boš ključ...

Odpirajo vrata – ki niso iz zlata,
a dragocenejša, kot vsi zakladi sveta.
So tvoja, ne tuja – ko zavest se prebuja,
skozi njih lahko objemaš zvezde neba...