| Napisal/a Shaolin, v ponedeljek, 25. dec. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Brez tvojih sanj bi si ne upal poleteti,
zajeti veter spet v krila in občutiti,
kako lahko je zdaj živeti, ne bati se umreti
v dlani, ki v sebi hrani upanje - živeti!
Ne boš mi rekla, ostani, spočij si krila
v moji gorki dlani;
le nežno boš razprla jo tja proti soncu:
Ti se odloči!
Srebrna rosa v travi bo spletla venec ti v laseh
in jutro v tej pomladi zarisalo nemir v očeh.
Ah, vem! Ne bom se mogel več ločiti od dlani,
če tudi s krili drobnimi bom trepetal.
Ostal bi v tvoji dlani vsaj en dan,
kot sam se v negotovi svet podal.
Več bil bi dan en sam mi zreti tvoj obraz
in piti roso jutra s tvojih toplih ustnic,
kakor živeti tisoč let, ves sam.
Ti moja nežna, bela in ljubeča dlan...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (7) 
|
|
