Napisal/a MaKi, v ponedeljek, 25. dec. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Psujem jim mater, 
tistim, ki preklinjajo
mojo domovino.  

In pičke zmešane,
ki kurce fafajo,
naj grejo na sedmino,
da občutile bodo
pravo bolečino.

Naj norci zdrkajo
si ga v pižamo,
ko jim pičke fafajo
kurčevo glavo.

Črne sence naj
zakrijejo ta svet
solza in pregrešnega,
ko danes vsak ob
porniču uživati že zna.... 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (23)

Objavil/a ajda, v 28-12-2006 21:29, 1. ...     khmmm...   Objavil/a Tomi, v 29-12-2006 07:09, 2. onanija Milih scen dveh zaljubljencev,lahek dotik, pogled na gleženj, ki je tako vznemirljiv,sram dekleta,ki s svojim pogledom kot blisk kratkim, a vendar ujetim in v srce segajočim, je danes ostal le pri malem številu mladostnikov.Subtilnih tirajev ni več, ker ja svet postal grob v toliki meri, da mora človek biti res kot dobro porinjen, da razume gesto. Tako daleč smo zašli v materializem, da se duhovna notranja manifestacija ne vidi več, niti čuti.Pesem žalosti današnjega časa.   Objavil/a MaKi, v 29-12-2006 07:37, 3. ... Mogoče malo prehudo za nežne pesniške dušice??? Ok, ok... ne bom več...   Objavil/a ajda, v 29-12-2006 07:39, 4. onanija Tomi zapisal:Milih scen dveh zaljubljencev,lahek dotik, pogled na gleženj, ki je tako vznemirljiv,sram dekleta,ki s svojim pogledom kot blisk kratkim, a vendar ujetim in v srce segajočim, je danes ostal le pri malem številumladostnikov.Subtilnih tirajev ni več    Zelo se motis, mladostniki niso nic drugacni kot so bili kar se tice ljubezni in zaljubljenosti, hvala bogu, da pri njih obstaja se romantika, tako da ni panike oz. biti plat zvona, kot si zaznal to pesem med vrsticami. Jaz bi rekla, da je avtorja zaneslo razocaranje nad zensko, ker pac ni crn ali bel.. in potem je onaniral....  sprostil svoje hormone...    Je pa seveda skoda "ob tako izbranem besedilu" razmisljati, kaj je avtorja vodilo, da je spukal na papir, si me pa seveda Tomi ti izzval, da sem napisala le drobec razmisljanja, ker tu bi lahko pisala romane,kaksna je in kaksna ni danasnja mladina, seveda tudi iz lastnih izkusenj.  In ce mene vprasas, ta pesem sodi v rubriko rap.    lep pozdrav, obema    ajda    Objavil/a adrian, v 29-12-2006 08:02, 5. Onanija Vidiš, na oceni tvoje pesmice se pozna, da bralec od poezije pričakuje nekaj več. To sem okusil sam, ker je bil eden od mojih stihotvorov ocenjen še celo slabše od tega tvojega.  Kaj je tisto, kar pričakujemo od poezije?  Iščemo predvsem presežek nad običajnim oziroma vsakdanjim. Mnogi pesniki to razumejo narobe, zato si prizadevajo le, da bi ustvarili nekaj novega. Nekaj novega za vsako ceno. Odtod zablode postmodernizma. Razbijanje forme na razne načine, razbijanje misli, eksperimentiranje z besedami in črkami ...  Vsebina nekako ostane v teh primerih ob strani. Izginja, kot je izginjal pred njo iz človekovega uma občutek za smisel bivanja in s tem pisanja poezije nasploh. Izginja težnja po nečem lepem ali izraženem na lep način. V imenu iskanja novega izginjajo estetski kriteriji, kajti vse je dovoljeno. Težko ustvarjeni dosežki vrhunskih poetov, ki so v zgodovini umetnosti vzpostavljali kriterije, so obravnavani kot nekaj staromodnega, že videnega, nekaj, kar je treba preseči z negacijo.    Tako pa ne gre. Nastajajo umotvori, zasičeni s prebliski namesto s spoznanji, z originalnimi kršitvami doslej dovoljenega oziroma sprejemljivega, s prisiljenimi občutenji primarnega in v vsakem srcu posebej nedojetega bistva življenja in poezije. Kopičijo se točno tiste vsebine, ki so doslej veljale za balast, kajti sicer bi se že zdavnaj obdržale kot poezija, a se niso. In se tudi ne bodo.    Kajti pesništvo je umetnost, umetnost pa je vzvišena obrt, kjer ne zadoščata hotenje in ambicija, da bi nekaj izrazil, nekaj, karkoli, po možnosti novega in vseeno, kakšnega.  Vsi doslej znani kriteriji so bili že vzpostavljeni, razvoj pa je v vzpostavljanju novih, ne v podiranju starih. Zato lahko preberemo ugotovitev, da se stare in začasno odložene zakonitosti ustvarjanja poezije vračajo v sfero svobodnega verza, vračajo se oblika, stil in izraz. In, dodal bi, vrača se lepota oblikovanja čiste in vzvišene pesniške misli.    A ne z mojim ciklom  Verjamem, niti s tole tvojo pesmijo.   Objavil/a ajda, v 29-12-2006 08:17, 6. adrian tvoje besede si velja utreti v kozo kot jutranjo kremo in pustiti da deluje..  res izbrane besede, katere bi lahko imeli kot opomnik pri pisanju.   Seveda so tudi prebliski, ki jih avtorji zelijo obelodaniti in morda bi temu tudi lahko rekli poezija, ki pa ima seveda kratek rok trajanja, je pa in ce nam je lazje v tistem trenutku, ko se izlijemo, je tudi to pozitivna plat tovrstnega izliva. Ce uporabim primerjavo iz narave, vse ima svoj cas, da dozori, vcasih ugriznemo tudi v nezrel sadez, ce nas mika, znamo pa seveda poiskati tiste najlepse in najbolj zrele. In tako znajo tudi pisoci, da ne uporabljam izraza pesniki, ker to je trdo garasko delo, da postanes pesnik, ugrizniti v nezrele in zrele sadeze. So pa seveda tudi taksni, ki radi strlijo iz poprecja, ceprav je v njih zakladnica misli, jih zelijo na tak ali drugacen nacin izstreliti in spet smo tam, tudi to je poezija. Ja, lahko bi razpredali o tem in to ni niti tako napacno, kje so meje, kaj je in kaj ni dopadljivo, ob tem bi pa seveda morali upostevati, da je vsakdo izmed nas le clovek, da hvala bogu, ni vkalupljen v okvire samo dobrega ali pa samo slabega in to je ustvarjalec poezije ali proze. Kot sem zapisala v komentarju pod drugo pesmijo avtorja MaKija, on tudi zna ugrizniti v zrel sadez, zato sem tu pokomentirala le z ponujenimi smeski, a me je Tomi malce pobockal in tudi to ni slabo, da prebudi v nas razmisljanja. Adrian tebi pa hvala za to kar si napisal, velja za vse nas, ne samo za avtorja Onanije...    lp, ajda    Objavil/a adrian, v 29-12-2006 08:31, 7. Onanija II. Vsi lahko pišemo pesmi. Tako je. Vsak lahko zapiše svoje občutke, iskreno in svobodno. Tudi tako je. S tem ne polemiziram. To celo pozdravljam, pisanje pesmi je lahko tudi neke vrste samoterapija. Požira v nas negativno ali drugače neizživeto izkušnjo. OK. Zakaj ne?    Če se pa pogovarjamo o poeziji, je prav razmisliti še o čem drugem. Ko jaz to počnem, nočem poučevati, ker sem sam slab pesnik in tega ne morem.     Želel sem povedati le to, da je smiselno stremeti k izboljševanju pesniškega znanja, z zavestjo, da ni vseeno, kaj napišem, čeprav pišem iz sebe in iskreno.    Obstajajo merila. Ali lahko prispevam še katerega? Ali pa naj planem kot tank in podiram, kar je še sto in sto let trdno stalo, ker so umetniki pač iskali tudi lepoto, ne le resnico?   Objavil/a ajda, v 29-12-2006 08:38, 8. Ja in ce npr. za nekoga ni zeleti si zoreti in se nadgrajevati, seveda v pozitivnem, boljsem in bolj popolnem? Smo pa spet tam.... Seveda so merila, ki so nenapisana ali pa napisana pravila stoletij, a vendar, a ni izziv napisati drugace, da me morda opazijo, ker me v poeziji "poprecja" ne bi. No, to je pa spet tisti, ce....    Objavil/a adrian, v 29-12-2006 08:46, 9. Onanija III. Se strinjam. Ta potreba po mojem nastane z občutkom odtujenosti človeka in s hotenjem po tem, da bi se individualiziral, da bi se pokazal in si dokazal, kako je živ in sposoben več kot mislijo drugi. Tudi jaz sem tak.    Ampak. To lahko naredim še v višjem slogu. Če se potrudim.    In to bom tudi storil. Vadil bom ritem. Več šesmi bom zavrgel kot objavil. Razmišljal bom, kaj hočem. Predvsem pa bom še bolj, kot potrebi po samopotrjevanju, skušal prisluhniti tistemu občutku, ki mi bo povedal, ali moja pesem živi lastno življenje kot pesem, ali zgolj kot ekshibicija.   Objavil/a Neva, v 29-12-2006 08:57, 10. Poeziji ni treba, da se nujno ravna po pravilih, kot po nekem togem načrtu, gre lahko samo za neka merila, ki je ne tlačijo v ampak dvignejo nad povprečje. Vedno bo tako, da pesem je lahko pesem, niti slučajno pa ni vsaka pesem umetnost. Je le zapis.  Čisto in samo zato, da bi vsaj malo razsvetlila to osnovno razliko sem sprejela adminovo nalogo, da napišem nekaj o osnovah pesništva in to poskušam napisati dovolj poljudno, vsi, ki so zavzeti bolj in umetnost resnično spoštujejo, bodo posegli po zelo resni literaturi in se učili. Včasih umetnosti ne moreš začutiti, če je čisto nič ne razumeš.In, da nekateri ljudje skrajno "šlampasto" berejo, je zelo očitno. lpn   Objavil/a ajda, v 29-12-2006 09:03, 11. adrian, nikoli ne smes nobene napisane misli zavreci, uniciti, ker ti bo potem zal, kdaj kasneje se bos vrnil k njej in ugotovil, da lahko nadgradis, kar v tistem trenutku, ko se je porodila, nisi znal oz. zmogel. Zato se tako drobno misel ohrani pri zivljenju in jo cuvaj kot zaklad.     lp, ajda   Objavil/a adrian, v 29-12-2006 09:10, 12. Ajda Tu pa se sploh ne strinjam. Dobro pesem je treba pisati s svinčnikom in radirko. In vsako jedro se izlušči z redukcijo lupine. Več slabih pesmi zavržem, boljše so tiste, ki so ostale.    Pa še sentimalno in samoljubno navezanost na vse, kar zapiše moje pero, lahko v sebi na ta način premagam in odvržem.    Sam sem točno na tem problemu padel: svoj edini tule objavljeni cikel bi moral zbrisati, preden sem pritiskal na tipko ENTER.   Objavil/a adrian, v 29-12-2006 09:14, 13. sentimalno Grozno, kaj sem zapisal. Sentimalno namesto sentimentalno. Tu bi pa res morala obstajati tehnična možnost naknadnega popravljanja lapsusov in drugih napak pri komentiranju.   Objavil/a ajda, v 29-12-2006 09:15, 14. adrian, da ne bo pomote, nisem govorila o pesmi, se najmanj o dobri pesmi, napisala sem le o misli, ki seveda se ni pesem in misel ima lahko veliko besed ali le eno ... ja, tehnika je naredila svoje..kje je preljubi svincnik...    lp, ajda    zdaj smo se kar oddaljili od Onanije...      Objavil/a Neva, v 29-12-2006 09:27, 15. Nismo se oddaljili od onanije..zelo smo se ji približali...čeprav ne ravno preko odvrženih cunj.  Pesem pač ne more biti rezultat prezgodnjega zamozadovoljstva.  lp   Objavil/a adrian, v 29-12-2006 09:42, 16. Onanija IV. Ajda je mislila (in jaz se strinjam z njo), da ne govorimo toliko o tej pesmi, kot o splošnih rečeh. To naj MaKi le ve.    In Neva ima seveda tudi prav, ko podpira selektivnost pri objavljanju pesmi, če jo prav razumem.      Objavil/a MaKi, v 30-12-2006 16:07, 17. ... "Kajti pesništvo je umetnost, umetnost pa je vzvišena obrt, kjer ne zadoščata hotenje in ambicija, da bi nekaj izrazil, nekaj, karkoli, po možnosti novega in vseeno, kakšnega." Adrian, mislim, da je s tvojim citatom povedano vse. V razmišljanju o poeziji kot umetnosti se zelo strinjam s teboj, Ajdo in Nevo. Obstaja pa vprašanje o tem, kakšna poezija in kakšne pesmi sploh so umetnost? Žal mi moje laično (ne)znanje s tega področja ne dopušča prevelike debate o tem. Moram pa vsem trem pojasnit, da je Onanija napisana kot preblisk in ne kot izražanje nekih notranjih frustracij. V bistvu me je najbolj zanimalo to, ali bo, zaradi uporabljenih besed, ki so mogoče že na meji dobrega okusa, pesem sploh objavljena. Očitno je, da ima "cenzura" tega portala zelo demokratične poglede na to, kaj objaviti in kaj ne.   Lp vsem trem - MaKi   Objavil/a admin, v 30-12-2006 16:15, 18. cenzura Cenzure ni (razen v kakšnih resnično izjemnih primerih, ki so tudi drugače zakonsko sankcionirani).   Objavil/a Neva, v 30-12-2006 16:39, 19. He, he...kaj je umetnost? Umetnost je kulturna nadpovprečnost.  Samo ne postaviti vprašanja kaj je kulturnost, he, he, ker je to odvisno točno od kulture...ho, ho...Malo se šalim....   Objavil/a adrian, v 30-12-2006 16:47, 20. kulturnost in umetnost imata pa lahko enačaj res samo v šali ali pa kaki sociološki razpravici.   Objavil/a Neva, v 30-12-2006 17:10, 21. Ena sama ironija me je bila, ne morem pomagati....   Objavil/a adrian, v 30-12-2006 17:18, 22. szgd szgd, nčhdg.lp pzdr drn   Objavil/a Adejno, v 04-11-2007 14:45, 23. lol zabavna reč... gik nacionalist