| Napisal/a neznani, v petek, 29. dec. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Nasloniš glavo nežno mi na ramo,
začutim tvojo sapo, utrip srca.
Ko drug ob drugem sva pod streho neba,
zaprem oči, dekle - in sam sem s tabo.
Obstane čas, le zvezde se iskrijo,
ko dušo nov občutek mi prevzame,
telo drhti in se srce vname,
odprem oči - in sanje se zgubijo.
Tako življenja reka teče dalje,
nje kaplje solze moje bolečine.
Čeprav ne maraš, se ne zmeniš zanje
po tebi hrepenenje ne izgine.
Za večno bom obujal le te sanje,
na sladek vonj vanilije spomine.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (9) 
|
|
res pa je da najbrz niso trije zlogi.ampak pr pesmih je pomoje lahk kdaj kej drgac kokr bi mogl bit, da se leps izide. 
