| Napisal/a ury, v sobota, 30. dec. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Tam v mestecu malem stojiš,
prej kot objekt
bojišče nevidnih pasti se mi zdiš,
katerih zanka
okoli vratu prisotnih se zajeda.
Med nihajočim valovanjem
nemirnih duhov
še vedno svoje bistvo vršiš,
da v srca odprta
svoj prvi nagel miru nasadiš.
Mi pa kot črede ovac
k planjavam hitimo,
da v oskrbi dušnih pastirjev
svoj kos zemlje
pod soncem si priborimo.
Hvala vam merkanti
naših lastnih poti;
hvala vam človekoljubi,
da jutrišni dan se prijaznejšizdi
in naj Bog vas obilo blagoslovi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
