Napisal/a Kvazimodo, v nedelja, 31. dec. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

MENTOR ANIMUS
ŽIV BOG TI NE PRIDE
DO MRTVEGA
V TEJ MAKSIMALNI
MAJHNOSTI

POEZIJA
PITIJSKA PITA

SAMOZAVEDANJA
ZLOŽENKA ČUSTEV
DOMIŠLJAVA FANTAZMA
EMOCIJ
MOIRA DVOMA
V MRAČNIH VEŽAH
ISKANJA
PRILEŽNICA UMA
V SVETLIH SOBANAH
SPOZNANJA

MAKSIMIRAJ
V LUKNJAH SPOMINA
PRVO BESEDO
KI PADE NA PAMET
KI PADE NA ŽAMET

GLUHI NE SLIŠIJO
AMPAK BOŽAJO
PO ČRTI LJUBEZNI
GLASOVE VZHIČENE
MISLI

MAKSIMIRAJ

POET
KATEHET
V KAJSTVO
AFEKTA

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (7)

Objavil/a Matjaž, v 11-01-2007 21:06, 1. Maksimiraj Spet ena tistih pesmi, ki so vredne boljšega komentiranja, kot so ga tule deležne.    Pesem razgalja intimen odnos med sabo in svojim stvariteljem, pesnikom. Razpeta je čez njegov oltar, njegova najvišja vera, ki ji je zavdano z življenjem in smrtjo, s čustvi in fantazijo, z dvomi in nagonskostjo pesnikovega uma. Kot fantazma raste iz pesnikovega samozavedanja, skozi njegovo osnovno maksimo, ki zapoveduje spočetje kreacije. Ta se rodi v svetu tišine, razpenja se med usodno ljubezen in zvenenje misli. In pesnik jo, tako spočeto, tako maksimirano iz osnovne (čeprav v izhodišču nedojete)zamisli, pošlje od sebe, v njeno lastno bivanje.    Božanska samozavest?  Ali le poklon pred neprizivno voljo usode?   Objavil/a ajda, v 13-01-2007 10:35, 2. in k sreci so tudi ljudje, kot si ti Matjaz, da se poglobijo v pesem in jo razgalijo kot si seveda tovrstna poezija zasluzi in taksni komentarji, odprejo priprte veke in pogled le s kotickom ocesa.   lp, ajda    Objavil/a ajda, v 13-01-2007 10:36, 3. in ... ne samo s kotickom ocesa .   Objavil/a adrian, v 13-01-2007 11:02, 4. Maksimiraj Matjaž, ne vem, zakaj si tako skromen. Saj si napisal kar v redu komentar.   Objavil/a Neva, v 13-01-2007 13:51, 5. ... Vsebina te pesmi lahkotno zavalovi čez osnovna in najtežja vprašanja s katerimi se srečuje pesnik in njegova pesem. Čisto nalahno preskakuje po svinčenih točkah v pesniškem Delfiju.    Pesem ki zraste iz vseh notranjih vzgibov, ki se prevedejo besede. Pri nekaterih v tiste, ki jim prve padejo na pamet, no pri nekaterih pade misel v žamet  in potem je pesem vsaj pesem.     Seveda je jasno, da gluhi ne slišijo....saj pesem je potrebno in razumeti in občutiti in pesnik se naveliča božanja in vzhičenosti, če v ozadju čuti, da ga nihče ne razume.    A to je tveganje poeta, ki v pesem vloži nekaj več od same črte ljubezni.    Lahko bi bila malce ironična in rekla naslednje:  maksimiraj majhnost !!! In za tem se skriva marsikaj.    Ti pa iščeš v umu spoznaja, podporo čustvu in izganjalce dvomov...  in ali je navdih samo afekt... misel, čustvo, ki te v trenutku obvladuje v vsej svoji bipolarnosti?    Še bi se dalo pisati na tvojo pesem Kvazi.    Pisal si jo v prosti obliki z velikimi tiskanimi črkami in jaz v tej odločitvi čutim neko trmasto odoločnost, da se nekaj resnično pove.    Tvoj slog je čist in izbrušen, z zgoščeno  izrazno močjo.    Tvoje pesmi me vedno prevzamejo in včasih še dolgo odmevajo v mojih mislih.    lp  Neva    Objavil/a Kvazimodo, v 14-01-2007 14:52, 6. Re: Hvala vsem za izrečene  misli in besede.  Pesem je logično nadaljevanje pesmi Minimiraj.  Matjaž je pravilno ugotovil,da gre za intimen odnos med pesnikom- stvariteljem in pesmijo samo.   Od slepega konja do duše. Od prve besede ki  pade na pamet do besede  ki pade na žamet vije rdeča nit vprašanja komu in čemu sploh pesnimo.  Filizofski besednjak služi predvsem kot kulisa z namenom izogniti se vsakršnemu patetičnemu vzgibu in olepševanju, v namenu da se prikažejo zgolj dejstva in dejanskost mojega pogleda do pes nenja. Zato tudi kot je  ugotovila Neva velike tiskane besede.   Objavil/a Kvazimodo, v 14-01-2007 14:58, 7. RE Lp. In sorry za vse slovnične napake napisane v naglici.    Kvazimodo