Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
neskončen up je bil moj drugi lik
zdaj vas vse prekašam z bedo
topel vetrič se spreminja v krik
žarek s prošnjo se lovi v besedo
maska bi objemala, a telo boli
solza le ponikne v zaprto dlan
dotik na poti se v smeri izgubi
zastor pade - dan je odigran
zato nebo nam pije sonce iz oči?
zato srebrni v nas ugaša plamen?
zakaj se nedotaknjen sneg blešči?
le da vanj odprta krila vtisne angel?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (29)
Objavil/a Neva, v 07-01-2007 15:00,
1. timšel
prva kitica je odlična, drugi dve je ne dohajata.
lpn
Objavil/a mah, v 07-01-2007 16:05,
2. hoj timšel...
ja, ker se v drugih dveh šele začne dogajati timšel. pozdravljena Neva!
Objavil/a Neva, v 09-01-2007 07:06,
3. Poglej kaj
se je zgodilo s to pesmijo.
Začne se s čisto, gladko mislijo,s čisto tekočnostjo. Neka vsebina je razgaljena in razvije v človeku pričakovanje. A si v prvi kitici v resnici izvedel že vse.
Ko sem premišljevala kako bi pesem v sebi vendarle imela naraščanje in ne post festum pojasnjevanje nekega stanja, bi jo morda drugačen koncept naredil učinkovito v dramatičnem smislu.
Začela bi z vprašanji (tretjo kitico in sicer s tretjo vrstico odgovorom in preostalim delom kitice) potem z drugo kitico, in končno bi tretja kitica razkrila najbolj intimno stališče. Meni je pesem drugače zelo všeč...
Objavil/a Neva, v 09-01-2007 07:17,
4. Morda pa
bi bilo celo bolje, da je prva kitica na drugem mestu in druga na tretjem. Zastor pade - dan je odigran, je močan zaključek...prej so vse resničnosti in vsa vprašanja.... Tako ja...lpn.
Objavil/a mah, v 09-01-2007 07:54,
5. timšel
timšel je hebrejska beseda. beseda, ki nam daje upanje, da ni vse v usodi, da človek ima možnost izbire med dobrim in zlim. med lepim in grdim. med nežnim in grobim. med sanjam in stvarnostjo. timšel ni niti gledalec niti igralec.
to pesem sem pisala v prelomu sebe. pravzaprav na križišču, kjer se pravzaprav nahajam. zato je zadnja kitica še vedno polna vprašajev, pravzaprav smerokazov, na katerih NISO označeni kilometri, milje... do cilja. ciljev ne maram, morda zato timšel. sem, Neva... sem na šmirpapir napisala tako, kakor si predlagala... in ta-dam, nastala je nova, čisto drugačna pesem, ki pa žal, nima zveze z naslovom t in s tistim utripom mene, ki je te besede takrat pisal. če bi tako obrnila, potem bi morala TOČNO vedet, kaj naj. in potem bi se mah v meni (to je tisti, ki piše pesmi), izgubil. ker pa ponavadi pesmi piše žalost, ji tudi v tej pesmi dovolim, da se svobodno giblje. začaran krog, ki bi se vsekakor, s tvojim predlogom, otresel čarovnije. mičkeno škrateljca pa lahko spustimo v rime, kakor spustimo hrepenenje v ljubezen.... hvala ti. si čudovito konstruktivna in v naprej se veselim tvojih misli glede na moj odgovor. lepo bodi, Neva.
Objavil/a Neva, v 09-01-2007 08:13,
6. Vem,
ampak pesmica ne izzveni kot upanje, ampak vprašanje o smislu? To vprašanje se pojavi samo kadar močno dvomimo. Morda bi zaključek nesmiselnosti (dneva v maskah npr.) odprl pot v smisel...in to je upanje....Ne vem,samo razmišljam o tem, kaj pesem pomeni, ko jo bere nekdo drug, pesniku vedno pomeni nekaj čisto svojega. Ta tema v resnici ni nikoli izčrpana in se ji lahko približujemo na tisoč načinov vedno znova. lpn
Objavil/a mah, v 09-01-2007 08:38,
7. ja, prav imaš...
načini približevanja smislu so za vsakega posameznika drugačni. to je tista svoboda v pesništvu, ki zamre, če ji dodamo točno določen cilj. vesela sem, da tudi ti rada o tem tuhtaš. potem sem tu, na tem portalu, prišla na pravi naslov... leplep dan mah
Objavil/a Neva, v 09-01-2007 09:59,
8. ja, ti imaš prav
tuhtam, ker jaz pa imam cilj pri vsaki pesmi in sicer bi jo rada napisala čim bolje in čim bolj tako, da bi jo čim bolj podobno razumeli in občutili kot jaz. Zato kakšno pesem velikokrat preverjam in jo preberem ljudem in ocenjujem ali je pesem, dala ljudem to kar sem želela ali ne, za tiste pesmi, ki jih pišem zase tega nikoli ne počnem, ker jih ne vidi nihče razen mene. Dosti razmišljam o vlogi poezije, ko enkrat zapusti moje roke in ni več samo moja. lpn
Objavil/a Neva, v 09-01-2007 10:14,
9. To sem hotela reči,
da bi čarovnija morala priti do večine ljudi, če je pesem res o čarovniji...oz. če je pesem sama dovolj magična. Pesnik je lahko popolnoma svoboden, čarovnija pa samo njegova...??? Takrat se pojavi temeljno vprašanje. Zaradi tega se na tem portalu nekateri sploh trudimo s kvalitativnim vidikom pesmi. lpn
Objavil/a mah, v 09-01-2007 12:18,
10. joj, točno
veš Neva... nisem še nikoli tako razmišljala. ne, da ne bi hotela biti razumljiva v verzih, v podajanju. ne zato. enostavno vedno upam, da se me bo razumelo. pesmi, ki bi jih pisala izključno zase, ne obstajajo. tu sem, z vsem, kar nosim v sebi... mislim, da je tako prav. pesem je živa, pesem diha, utripa in se obrača k soncu. beseda je svéta, naj ne bo v predalu in naj ne trohni v srcu ali razumu. in prav je, da pesmi zapustijo moje roke in niso več samo moje. vse v življenju je prepleteno in soodvisno. tako, le tako, lahko uspeva vsak del in tudi celota. skrbništvo bi temu rekla jaz.
pozdravljena.
Objavil/a Neva, v 09-01-2007 12:33,
11. Draga moja,
pesem mora biti pretehtana, ni samo izliv, ki poplavlja... in ko dobi človek za take stvari prefinjen občutek...takrat mu o tem ni treba več razmišljati, včasih samo finesa loči do vrhunske pesmi...ti imaš veliko občutka za pesem...nadgradi ga. lpn
Objavil/a mah, v 09-01-2007 12:58,
12. žal,
bodo moje pesmi, vsaj dokler bodo, ostale izliv. sicer bi, če bi jih nadgrajevala (kako nadgraditi tisto, kar prihaja iz srca? oz. ali nimamo v življenju že dovolj nadgradenj, ki nam jih narekuje razum?), prešla v obrtništvo. tega pa moja poezija ne bi zdržala. razpadla bi kakor hišica iz kart.
ostajam nepremišljena in nepretehtana.
mah
Objavil/a Neva, v 09-01-2007 13:53,
13. Potem
se pa opravičujem za ves svoj trud. Večina ljudi želi napredovati, to gre samo z darom in znanjem. Razlivajoče srce pa imamo vsi, pa vendar samo nekateri pesniki postanejo zelo dobri. lpn
Objavil/a pika1974, v 09-01-2007 14:44,
14. ...
"ostajam nepremišljena in nepretehtana" Mah, lepo si napisala. Dežurni vsevedki "N" pa le nasvet: obdelaj in nadgradi tudi kakšno svojo stvaritev, ne bi škodilo! Prebirala sem tvoje pesemi, tudi VČERAJ... Na to pesem si si kar sama napisala komentar in sprožila plaz, s tem pa tudi zagotovila branost te pesmi. Hm, celo uželjenost se je dalo razbrati, ker nihče ni pokomentiral. Torej, mal pometi svoj prag, potem pa... Kakšna nadgradnja bi tudi tebi prav prišla!
LP.P
Objavil/a Neva, v 09-01-2007 17:52,
15. Jaz mislim
da je po letu dni mojega pisanja pesmi, od čistega začetnika do tega, da ti po tako kratkem času založnik izda knjigo, najbrž to dovolj veliko dokazilo o nadgradnji. Najbrž o nadgradnji vendarle lahko povem kakšno besedo.
Objavil/a mah, v 09-01-2007 18:40,
16. timšel, Neva, pika1974
Neva, za tvoj trud se ne moreš ti opravičevati, lahko se ti opravičim samo jaz... , a se mi je zdelo, da z levo roko klepetaš z mano, če pa je to bil tvoj trud, se ti pa le naj opravičim jaz, ker je obratje bolj logično. skratka, kar se tiče nadgradnje: naj ti prišepnem, da prav prijetno plavam na tem portalu, na tem nivoju. in da se v besedah, ki jih je do sedaj napisal mah, počutim prav toplo. moje srce je ob tem, da smem pisati, še ravno prav nad gladino, da ne potone. v višavja pa ne sega. zate sem zelo vesela, da pišeš eno leto in da si v tem času uspela izdati svojo zbirko. žal, tovrstnih pesmi, ki jih pišeš ti, ne razumem najbolje, pa vendar... za njimi stojiš ti in... upam, s celo sebe upam, da tudi nekaj tvojega srca, sicer bi poezija, ki je na poti v širni svet, postala neosebno naštevanje lastnih trenutkov v posameznih izkušnjah. poezija so sanje, hrepenenja, poezija je jeza, strah, razočaranja in zabloda. vse to, kar nam ponuja srce in vse to, kar razum zavrača v imenu enostavnosti. oglasi se še kaj, a poskušaj se manj truditi. nama bo prijetneje in tudi besede oprosti bodo takrat odveč. pozdrav.
pika1974, hvala ti vesoljkrat za tvoj komentar, zelo sem ga bila vesela... in ne skrbi, ostajam neprofesionalna in zelo nepremišljena, še posebej pa neobrtniška, kar se tiče besed, ki pojejo z vetrovi, dežjem, sončnimi žarki in ljubeznijo. pozdrav tudi tebi.
mah
Objavil/a Neva, v 09-01-2007 18:41,
17. Sem šla nazaj gledat ja
kakšnega mnenja sem bila po približno treh mescih pisarjenja, no, takrat ni bilo na portalu nikogar, ki bi mi znal to povedati, kar sedaj sama skušam prenesti na druge ljudi, da bi jim bilo lažje. Kasneje mi je pomagal Kvazimodo, z Rokom sva skupaj raziskovala...scefrali so mi kakšno pesem do konca in tako naprej. Ampak človek vsaj osvoji neke osnovne principe in počasi izgradi neke kriterije, ki jih poskuša dosegati. Saj ne uspeš vedno..ampak vsaj veš čemu slediš in za kaj se trudiš....vmes pa bereš veliko poezije in ostriš čut za slog. Tako nekako to gre...
Objavil/a Neva, v 09-01-2007 18:48,
18. Pa še nekaj je,
v trenutku, ko sem ugotovila, da se moram res še veliko naučiti, sem nehala objavljati in pisala samo še v delavnice, pretežno v Lunine zablode...moje pesmi pa postanejo razumljive z ustrezno količino življenjskih izkušenj, je pač potreben ustrezen referenčni okvir, da se lahko malo poistovetiš...., če je nekomu nujno za razumevanje....lpn
Objavil/a mah, v 09-01-2007 18:58,
19. Neva,
"""Ampak človek vsaj osvoji neke osnovne principe in počasi izgradi neke kriterije, ki jih poskuša dosegati."" ponavljam, upam, da tokrat zadnjič: mah NIMA NAMENA osvajati ne principov, še najmanj pa graditi kriterije v imenu znanosti. moje srce bo pelo svoj ritem, živelo svoj utrip, svoj tam-tam, in se mehko naslanjalo na vonj po svobodi gozda, kjer vsekakor obstajajo poti, po katerih so hodila tudi mahu podobna srca. hvala ti Neva. lep večer ti želim.
Objavil/a ajda, v 09-01-2007 19:17,
20. Neva
Ne vem...malo sem sla brati pesmi, ki so bila tvoja prva ustvarjanja in se kasnejsa in mislim, da so bili tudi komentarji, ki so bili vzpodbuda in ne samo graja in ne vem kako to, da sedaj pises le o casu, ko sta zasijala Rok in Kvazi (vsa cast jima za konstruktivnost, kar jima je seveda priznati in cenim oba, tako kot cloveka in kot pesnika, da ne bo pomote) ostali, ki so/smo komentirali, pa kot da nas ni bilo. Ne vem...mislim, da je vsak komentar, cetudi je bil zate slab, ker ni bil od tega pa tega, je vreden, roko na srce, bolje kot da komentarja sploh ni in gre pesem, za katero pesnik smatra, da si zasluzi kak pogled, gre mimo bralca. Veliko je pesmi, ki so seveda napisane pod splosne in tam ni kode,lahko bi si vzela cas in nasla tudi tam komentarje..Neva, zal... Upam, da se ne bo s tvoje strani zdal usul plaz tako kot seveda znas in ne ostajas dolzna, ce ti kdo stopi na rep, bom pac "pozrla tudi to, ker sem te jaz izzvala. Mislim pa, da imam prav in da reakcija, kakrsnakoli ze bo, bo tvoja in na ogled vesolju oci....
lep pozdrav, ajda
Objavil/a Neva, v 09-01-2007 19:28,
21. Mah..ti kar po svoje dalje..
jaz sem odgovarjala v smislu vprašanja o moji nadgradnji...ki jo imam pač za stalen proces na vseh področjih življenja, tako kot večina ljudi, ki jim v življenju satus quo pač ne pomeni izziva...no, nekateri izzivov ne potrebujejo....tudi prav....
Objavil/a ajda, v 09-01-2007 19:35,
22. Neva
tole sem prebrala in potem napisala svoj komentar, ni pa bilo prvic to omenjeno v smislu kot sem ti odgovorila in ce sem narobe razumela, zalibog,ker so mi te tvoje besede zvenele prevec pateticno in posipajoce se s pepelom:
...kakšnega mnenja sem bila po približno treh mescih pisarjenja, no, takrat ni bilo na portalu nikogar, ki bi mi znal to povedati, kar sedaj sama skušam prenesti na druge ljudi, da bi jim bilo lažje...
Objavil/a mah, v 09-01-2007 19:39,
23. Neva
pa ti si neverjetna. pojma nimaš kdo sem, pojma nimaš o mojih izkušnjah, pojma nimaš kje je moja meja drobencljanja na mestu... pa še vedno ne nehaš. te smem vprašati od kod imaš ti toliko idej, kako človeku zagreniti sveti korak v nekaj tako visokega, kakor je poezija? zdaj pa prosim odgovor.
Objavil/a Neva, v 09-01-2007 19:40,
24. Ah, Ajda..
komentarji so bili drugačni, ne v smislu, da bi človeka učili izraza, čiščenja besedila, uravnoteženja besedila, vodenja misli od začetka do konca.V komentarijih se je najbolj videlo kakšna vrsta ljudi te razume in kakšna ne...in kakšen okus je prevladujoč. Nekaj orientacije to že je, lahko je pa močno zavajujoče. Redki so pogumnejši komentarji, in več ali manj so naleteli na felickotov sindrom, tako kot tudi v primeru te pesmi.Nič novega, nič presenetljivega. Tisočkrat videno.
In take reakcije jemljejo smisel vsakemu trudu...
No, jaz sem sem dobila pomoč pri pesnjenju, ker sem jo želela in iskala.lpn
Objavil/a Neva, v 09-01-2007 19:49,
25. Mah, še enkrat ne odgovarjam tebi več od
določenega komentarja naprej. Sploh me ne zanima kdo si... Tebi sem samo pesem komentirala in poskušala biti konstruktivna..S pesmijo naj bi se ukvarjali ....ne s pesnikom. In kar se pesmi tiče sem povedala, kar sem mislila. Potem je bil pogovor splošen o pristopu k pesništvu. Večinoma so komentarji na portalu zelo dobro namerni tudi moj.lpn
Objavil/a ajda, v 09-01-2007 19:51,
26. Neva
Mislim, da je pri pisanju zelo pomemben pozitiven odziv ljudi na pesmi, ki je kot balzam za duso in seveda tudi konstruktivna kritika poznavalcev, kaj je dobra in kaj manj dobra poezija in mislim, da oboje zdruzeno ti lahko da zagon, da pises in ustvarjas se naprej. In vsi smo ljudje, da nas lepa, prijazna beseda poboza, imamo pa seveda radi tudi nasvet, da rastemo in zrastemo do trenutka, ko si zelimo, da nase pesmi tudi v knjigi in ta ni namenjena samo konstruktivnim... lp,ajda
Objavil/a mah, v 09-01-2007 19:58,
27. ups,
zdaj se je pa Neva razjezila name, jaz pa ne vem zakaj. ker nisem po jusu? ker nisem upoštevala njenih konstruktivnih dobronamernih nasvetov, da moram posegati visoko, visoko... na nivo, kamor moje srce NOČE? prosim.... najbrž sem nekaj narobe razumela. in se zamerila pesnici, ki je na področju poezije dosegla največ, kar se da: izdala je zbirko. ponovno ti čestitam, posebej, če je bila to tvoja edina želja. in zelo sem vesela zate, da se teoretično tako dobro razumeš v slog, v pesniško govorico... prav žal mi pa je, ker na svoje EDINO vprašanje tebi, nisem dobila odgovora. morda pa si boš premislila, pa ga bom vseeno deležna. lepo te pozdravljam. mah.
Objavil/a felicko, v 09-01-2007 20:03,
28. Felickov sindrom
Draga neva, prav vesel bi bil, če bi se končno prenehala "naslanjati" name. Sem bil pač nekdo, ki je določene stvari zaznal dokaj hitro in od takrat te puščam pri miru. Ali si zmožna tega? V nasprotno smer?
Lp. Felicko
Objavil/a JanAlumnus, v 13-07-2010 09:03,
29. tnx
to je bil prvi zadetek na besedico Timšel. Sem jo rabil...
(1 glas)
in ta-dam, nastala je nova, čisto drugačna pesem, ki pa žal, nima zveze z naslovom 
t in s tistim utripom mene, ki je te besede takrat pisal. če bi tako obrnila, potem bi morala TOČNO vedet, kaj naj. in potem bi se mah v meni (to je tisti, ki piše pesmi), izgubil. ker pa ponavadi pesmi piše žalost, ji tudi v tej pesmi dovolim, da se svobodno giblje. začaran krog, ki bi se vsekakor, s tvojim predlogom, otresel čarovnije. mičkeno škrateljca pa lahko spustimo v rime, kakor spustimo hrepenenje v ljubezen.... 
